Pred konferenco o Zahodnem Balkanu, ki bo v soboto potekala na Brdu pri Kranju, smo v MMC-ju za komentar slovenskega udejstvovanja v nekdanjih skupnih republikah zaprosili nekdanjega slovenskega zunanjega ministra in direktorja Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES).

Potem ko se je Slovenija v 90. letih obračala stran od Balkana, pa se je v zadnjih letih okrepilo naše zanimanje za to območje. Rupel meni, da je v preteklosti šlo do neke mere za spor z z balkansko miselnostjo, tj. z neredom, nasiljem in neustrezno gospodarsko politiko, s čimer se strinja tudi Bećirović, ki pravi, da je pred, med in po osamosvajanju v nekaterih političnih krogih v Sloveniji prevladovalo mnenje, da se mora Slovenija distancirati od držav, ki so nastale na območju nekdanje Jugoslavije.

"V Srbiji vse do leta 2000 nismo bili priljubljeni, po volitvah, na katerih je bil poražen Milošević, pa so se odnosi začeli popravljati. V času predsedovanja Evropski uniji (2008) je Slovenija naredila nekaj pomembnih premikov: pomagali smo Srbiji, da je podpisala sporazum o pridružitvi in stabilizaciji; obenem so države EU-ja (z nekaj izjemami) priznale Kosovo. V zadnjih letih je torej prišlo do normalizacije: najprej s Hrvaško, Makedonijo, BiH-om, nato s Črno goro, Kosovom in Srbijo," pravi Rupel.

Slovenija ni imela in še zdaj nima strategije
Bećirović pojasnjuje, da Slovenija sploh ni imela strategije do Balkana in je tudi zdaj nima, ker je premier Pahor zavrnil predlagano strategijo do Zahodnega Balkana v dodelavo. "Dejstvo je, da torej po 20 letih nimamo pripravljene strategije do te regije, v katero hkrati sodimo, hkrati pa ne, odvisno od naših političnih potreb. Tudi današnja usmeritev do Balkana je predvsem posledica močnega pritiska gospodarstva, ki potrebuje nove trge oziroma svojo utrditev na že obstoječih trgih, kot je regija Balkana."

Direktor IFIMES-a se glede Balkana kot ene izmed prioritet slovenske zunanje politike boji, da smo že zamudili svojo priložnost, saj so nekatere države, kot so Avstrija, Grčija, Italija, Nemčija, zelo močno zasidrane na Balkanu, tako da so naše priložnosti bistveno manjše, kot si dejansko mislimo.

"Bližina ni zagotovilo, da nekaj poznamo in da smo tam domači," je prepričan Bećirović, za katerega delni uspeh slovenskega gospodarstva na Balkanu ni posledica nobene strategije slovenske zunanje politike, temveč posledica drznosti in potez slovenskih gospodarstvenikov, ki so se samoiniciativno in pod pritiskom izboljševanja poslovnega rezultata ob podpori že prejšnjih osebnih ter poslovnih povezav iz nekdanje skupne države napotili na te trge.

Koper servisira srednjo Evropo
Nekdanji slovenski zunanji minister meni, da so prva prioriteta države EU-ja, vendar pa je Zahodni Balkan sosednje področje, kjer živijo spomini in omrežja iz starih časov, zato je logično, da se Slovenija tu pojavlja kot gospodarski dejavnik, predvsem z naložbami. "Sam bi med prioritete pred Balkan uvrstil Sredozemlje in srednjo Evropo. Balkan je preteklost, v katero se z veseljem vračamo, Sredozemlje in srednja Evropa pa sta izziva, predvsem če verjamemo, da je Slovenija pomorska država, katere pristanišče Koper servisira srednjo Evropo."

Rupla predvsem skrbi zaostajanje pri železniških povezavah na tem območju, kjer nas prehitevajo Avstrijci, ki so nas prehiteli tudi na Balkanu. "Značilna je bila postavitev koroškega Slovenca Inzka na mesto visokega predstavnika v BiH-u, medtem ko se je Pahorjeva vlada odpovedala kandidaturi iz matične Slovenije! Seveda mislim, da je Inzko izvrsten diplomat," še meni Rupel.

Želja po uspehih v zahtevnejših okoljih
Ali Slovenijo pri zanimanju za Balkan vodijo izključno gospodarski interesi ali še kaj drugega? Rupel meni, da Slovenijo na Balkan vodijo gospodarski interesi, kar je po njegovem mnenju v redu, a sam vidi tudi nekaj jugonostalgije, pri čemer si želi več uspehov na Zahodu pri tekmovanju v zahtevnejših, ne manj zahtevnih okoljih. Bećirović pa je prepričan, da mora biti Slovenija predvsem pomemben politični igralec na Zahodnem Balkanu, potem sledi vse drugo in sam vidi glede političnega položaja še veliko potenciala, ki še zdaleč ni izkoriščen. "Ta bližina in bližnje vezi so lahko prednost, lahko so tudi ovira in težava, če nimamo jasne strategije in se lahko drugače razume, kot smo si zamislili oziroma želeli," je dejal vodja IFIMES-a.

Na vprašanje, ali bo Hrvaška z vstopom v EU postala konkurentka Sloveniji pri posredovanju med Evropo in Zahodnim Balkanom, Bećirović odgovarja, da ima Hrvaška velike potenciale in priložnosti, ki bodo ogrozili interese marsikateri državi, ki si prizadeva imeti pomembno pozicijo oziroma vlogo na Zahodnem Balkanu, tudi Sloveniji. Naša vzhodna soseda ima močno diplomacijo in mrežo diplomatskih ter gospodarskih predstavništev po svetu, ki ji jo lahko po njegovih besedah zavidamo. Za Rupla je jasno, da bo z vstopom Hrvaške v EU Slovenija izgubila izključni položaj, a hkrati opozarja, da ima naša soseda na Balkanu enake ali celo večje težave kot Slovenija.