Vodja Srbske napredne stranke Tomislav Nikolić je v 2. krogu srbskih predsedniških volitev presenetljivo premagal dosedanjega predsednika Borisa Tadića. Odzivi na njegovo izvolitev so različni, a imajo kljub vsemu najmanj dva skupna pomisleka. Je Nikolić mislil resno, ko je takoj po razglasitvi volilnih izidov dejal, da si bo Srbija še naprej prizadevala za približevanje v Evropsko unijo, in kakšno politiko bo vodil na Kosovu in Metohiji?
Nad vprašanjem Kosova je zaskrbljen tudi nekdanji slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je v Odmevih med drugim dejal, da je bil "Nikolić pred volitvami druga oseba, kot je Nikolić po volitvah'', saj da je zdaj soočen z neko popolnoma drugačno situacijo.
''Jaz sem precej zaskrbljen tudi zaradi Kosova, slišim tudi iz drugih strani, da je to problem. Nikolić je že po volitvah dejal, da bo poskrbel za neke spremembe na Kosovu oziroma za neki pravičnejši položaj Srbov na Kosovu. Takšne težave so lahko skrb vzbujajoče, a menim, da v tem trenutku ni treba delati panike.''
Glavni urednik Politike: Mislim, da ne bo težav med Slovenijo in Srbijo
Voditelj Odmevov Igor E. Bargant se je med drugim po telefonski zvezi pogovarjal tudi z glavnim in odgovornim urednikom časopisa Politika Draganom Bujoševićem. Ta meni, da Nikolić kot predsednik vendarle ne bo mogel spreminjati odnosa do Kosova: ''Nisem prepričan, da bo Nikolić kot predsednik sploh lahko spreminjal politiko na Kosova. Vse bo odvisno od tega, ali mu bo uspelo sestaviti vlado, v kateri bo imela njegova stranka večino. Kot predsednik ne bo mogel spreminjati odnosa do Kosova. Mislim, da bo ostalo pri Tadićevi ponudbi oziroma njegovih štirih točkah politike do Kosova, ki so jo podprle nekatere članice Evropske unije.''
Kakšni bodo odnosi Srbije do Hrvaške in Slovenije, pa je drugo vprašanje. Kot je še dejal Bujošević, so odzivi različni: "Novi hrvaški premier je rekel, da ne verjame, da bodo zaradi Tomislava Nikolića trpeli odnosi med Beogradom in Zagrebom. Nekateri drugi politiki, npr. novi predsednik HDZ-ja Karamarko pa pričakuje, da se bodo odnosi med Hrvaško in Srbijo poslabšali. To pomeni, da bo lahko Hrvaška Srbiji določala pogoje za vstop v Evropsko unijo. Nikolić se je sešel z Janšo, zato mislim, da se dobro razumeta in da ne bo težav med Slovenijo in Srbijo."
V ponedeljkovih Odmevih na Televiziji Slovenija so gostili tudi poročevalca Evropskega parlamenta za Srbijo Jelka Kacina, ki je dejal, da ima Srbija vendarle predsedniški sistem, zato vloga novega srbskega predsednika Tomislava Nikolića ne bo tako usodna.
Igor E. Bergant: Slišali smo, da se s predsednikom Nikolićem politika Srbije do Evrope ne bo spremenila. Pa se bo spremenila politika Evrope do Srbije?
Kacin: Ne vidim velike potrebe ali možnosti, da bi se odnos Srbije do EU-ja kakor koli spreminjal. Novoizvoljeni predsednik je med prvimi izjavami jasno napovedal, da bo nadaljeval približevanje EU-ju, in mislim, da mu je, kar se tega tiče, treba verjeti. Po drugi strani pa je treba jasno povedati, da v Srbiji ne gre za predsedniški sistem. Gre za parlamentarno demokracijo, zato potrebujemo predvsem močno operativno vlado, ki bo lahko izpolnila pogoje za pridobitev datuma in začela pogajanja. Medtem ko je predsedniška funkcija bolj simbolična. Je že res, da daje predsednik mandat mandatarju, a to je približno vse. Težava je samo v tem, da je bil predsednik Tadić zelo močan lik, ki je zasenčila vse druge. In Evropa, tako sosedje Srbije kot Srbi sami so verjeli, da imajo predsedniški sistem, ampak ustava je pri njih jasna.
Igor E. Bergant: Omenili ste problem, ki še ni rešen. Kakšna bo nova srbska vlada. Lahko se zgodi, da bo drugačna kot je predsednik. Se lahko zgodi, da bo imela Srbija notranji problem neusklajenosti politike?
Kacin: Če bo šlo za kohabitacijo in bo vlado vodila Demokratska stranka, potem ne vidim nekega posebnega problema, kajti, ponavljam, Srbija se bo pogajala preko vlade, in ne preko predsednika države. Potrebujemo pač operativno vlado. Problem v prejšnjem mandatu je bi, da je bil predsednik Tadić hkrati in je še vedno predsednik Demokratske stranke, zato predsednika vlade skorajda ni bilo. Vse skupaj je bila bolj iluzija. Med bolj operativnimi je bil potem edini namestnik predsednika vlade gospoda Ivica Dačić, a pravega močnega premierja, katerega bi Srbija potrebovala na poti v EU, v zadnjem mandatu, žal, niso imeli.
Igor E. Bergant Kako pomembno je Kosovo v odnosih s Srbijo z EU-jem in kako pomembna je Bosna in Hercegovina?
Kacin: Jaz sem izrekel željo in pričakovanje, da bi gospod Nikolić, ko bo odhajal v BiH, vendarle najprej šel v glavo mesto v Sarajevo in šele nato Banjaluko. Če bo tako, potem bomo lahko prepričani, da je v celoti posvečen približevanju Srbije EU-ju. Je pa dovolj pragmatičen, naj mimogrede omenim, da se pojavlja tudi tukaj v Evropskem parlamentu in vsak drugi mesec ga lahko vidimo v naših kavarnah, ko kramlja z evropskimi parlamentarci, sicer z bolj desnega pola, ampak, kar zadeva Kosovo, je bistveno, da steče dialog med Srbi na severu in Srbi na Jugu.
Srbi južno od reke Ibar so v vladi, Samostalna liberalna stranka je najmočnejši koalicijski partner premierja Tachija, imajo namestnika premierja, imajo tri ministre, imajo predsednika parlamenta, imajo 14 parlamentarcev, medtem ko so štiri severne občine povsem izolirane in izgubljene med Srbijo in Kosovom. Zato se mi zdi, da je njegova ključna funkcija, da spodbudi Srbe na severu, da gredo v dialog s Srbi južno od reke Ibar, in da na ta način, ne samo ohrabrijo, a tudi povečajo navzočnost, pomen, težo in prisotnost Srbov na Kosovu. Le to bo multietnično, multikulturno, multireligiozno evropsko Kosovo. In v tem primeru se mi zdi, da bosta pridobila oba, tako Srbija kot Kosovo in vsi drugi sosedi.