"Politični instrumenti za pritisk na gospodarstvo so nesprejemljivi. Nasprotujejo vsem normam in pravilom," je dejal prvi mož Rusije.
Politični instrumenti za pritisk na gospodarstvo so po njegovih besedah nesprejemljivi. Ob tem je dejal, da bodo oblasti morale previdno ravnati, da ne bodo prizadele ruskih potrošnikov in da bodo podpirale domače proizvajalce.
Sveženj gospodarskih sankcij EU proti Rusiji, ki so začele veljati 1. avgusta, obsega omejitev dostopa ruskih bank v večinski državni lasti do evropskih kapitalskih trgov, embargo na orožje, prepoved izvoza blaga za dvojno uporabo in tehnologije za vojaško uporabo ter omejitev izvoznih dovoljenj za proizvode za pridobivanje nafte.

Povračilne sankcije v škodo letalskih družb?
Na to temo je spregovoril tudi ruski premier Dmitrij Medvedjev, ki je izjavil, da mora Moskva v odgovor na sankcije EU, ki jih je zaradi razmer v Ukrajini uvedla proti ruskim letalskim prevoznikom, preučiti možnosti za uvedbo povratnih sankcij.

Medvedjev se v podrobnosti ni spuščal, je pa o njih pisal ruski časopis Vedomosti, ki med drugim navaja, da Rusija razmišlja o možnosti omejitve ali celo popolne prepovedi tranzitnih poletov evropskih letalskih družb čez njeno ozemlje. To bi lahko znatno povečalo stroške poletov iz Evrope v Azijo.

Za te polete trenutno mednarodne letalske družbe uporabljajo najkrajšo pot - to je čez Sibirijo, za kar ruski letalski družbi Aeroflot plačujejo določena sredstva. V 70. letih so bile namreč države pripravljene dati marsikaj v zameno za odprtje čezsibirskega zračnega koridorja, saj so na ta način zmanjšale dolžino in čas poti ter tudi stroške. Aeroflot je bil takrat edina ruska letalska družba. Aeroflot dobiva od tujih prevoznikov okoli 300 milijonov ameriških dolarjev na leto. Največji plačniki so Lufthansa, British Airways in Air France.

Medvedjev je sicer na temo evropskih sankcij proti Rusiji še dejal, da bo Moskva morda primorana zvišati davke. Ruski proračun za obdobje 2015-2017 bo "nekako moral odražati trenutno situacijo v ruskem gospodarstvu in drugod po svetu, vključno z negativnimi posledicami sankcij, ki so usmerjene proti nekaterim našim podjetjem", je še dejal.

Tokio potrdil nove ukrepe
Medtem je po EU-ju in ZDA sankcije proti Rusiji in proruskim ukrajinskim politikom zaostrila tudi Japonska. Vlada v Tokiu je potrdila nove ukrepe proti 40 posameznikom in dvema organizacijama, "vpletenim v priključitev Krima Rusiji in destabilizacijo na vzhodu Ukrajine". Na vrhu seznama je nekdanji ukrajinski predsednik Viktor Janukovič, na njem pa je med drugim tudi krimski premier Sergej Aksjonov.

Prav tako je Japonska zaostrila nadzor nad uvozom na Krimu proizvedenih izdelkov. "Japonska bo nadaljevala usklajevanje z državami skupine G7 in mednarodno skupnostjo, da bi dosegli mirno in diplomatsko rešitev razmer v Ukrajini," so sporočili iz vladnega kabineta. Glede izbora imen na seznamu novih sankcij so pojasnili, da so se odločili za tiste, ki so "neposredno odgovorni za priključitev Krima in destabilizacijo vzhodne Ukrajine, in sicer po preučitvi sankcij ZDA in EU-ja".

Rusija si je Krim priključila po spornem referendumu marca letos. Po tem so se okrepile tudi proruske separatistične težnje na vzhodu Ukrajine, kjer se vojska spopada s separatisti. ZDA in EU Rusijo krivijo podpore separatistov. Japonska je že prej sprejela niz sankcij proti Rusiji, ki so vključevale 23 ruskih državljanov.

Pred izbruhom ukrajinske krize si je Abe dejavno prizadeval za tesnejše diplomatske in ekonomske vezi z Moskvo, v vladnem kabinetu pa zagotavljajo, da si bo Japonska še naprej prizadevala za dialog z Rusijo. A rusko zunanje ministrstvo je že sporočilo, da so se zaradi novih sankcij odločili preložiti za konec avgusta načrtovano srečanje namestnikov zunanjih ministrov obeh držav.