Zaveza o okrepljenem sodelovanju v svetovni organizaciji in drugih vodilnih mednarodnih organizacijah je nastala med obiskom ruskega predsednika Vladimirja Putina v Pekingu, kjer se je srečal s kitajskim predsednikom Hu Džintaom.

Po besedah kitajskega predsednika bo tesnejše sodelovanje med državama omogočilo "vzpostavitev svetovnega, političnega in gospodarskega reda v pravičnejšo in racionalnejšo smer".

Obe državi sta članici Varnostnega sveta ZN-a, kjer pa sta precej osamljeni pri svojih nepopustljivih stališčih do krize v Siriji, ki je že več kot leto dni v primežu nasilja po množičnih prodemokratičnih protestih proti režimu predsednika Bašarja Al Asada.

S svojimi stališči sta trn v peti zahodnih in arabskih držav, ki se zavzemajo za odločnejši nastop proti oblastem v Damasku. "Kitajska in Rusija ima enako stališče in obe strani nasprotujeta vojaškemu posredovanju v Siriji ter spremembi režima s silo," so pojasnili na kitajskem zunanjem ministrstvu.

Veliki gospodarski apetiti Rusije
Putinov obisk je bil priložnost, da sta Rusija in Kitajska podpisali niz dvostranskih sporazumov o trgovini, vlaganju, jedrski energiji, bančništvu ter drugih področjih. Obe državi sicer že tako ali drugače dobro sodelujeta.

V letu 2011 sta med drugim sklenili posel v vrednosti 84 milijard dolarjev, kar pa ruskemu predsedniku še zdaleč ni dovolj.

Rusija namreč želi sosednjo Kitajsko oskrbovati z okoli 70 milijardami kubičnih metrov zemeljskega plina na leto, a se je v preteklosti zapletlo pri ceni. Putin je na azijski turneji 'dobro oborožen', saj ga med drugim spremljata delegacija sedmih ministrov in vodja največjega ruskega podjetja, ki je hkrati največji svetovni proizvajalec zemeljskega plina, Gazproma.

Sicer pa cilji tridnevnega obiska ruskega predsednika na Kitajskem niso skromni. Putin je bil še pred obiskom Kitajske jasen - želja je, da bi državi do leta 2015 opravili za 100 milijard dolarjev poslov in kar 200 milijard dolarjev do leta 2020. Pri tem Putin ostaja pozitiven, saj je med drugim izjavil, da bi zastavljeni cilj državi lahko dosegli še prej, kot je bilo sprva predvideno.

Več bo znanega v sredo, ko bo zasedanje voditeljev Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO). Tam bosta Putin in Hu verjetno uskladila tudi stališča do krize v Siriji in iranskega jedrskega vprašanja, pri katerih imata Rusija in Kitajska kot stalni članici Varnostnega sveta Združenih narodov pomembno vlogo.

Srečanje z iranskim predsednikom Ahmadinedžadom
Pred tretjim krogom pogajanj o iranskem jedrskem programu med Teheranom in šesterico velikih sil, ki bo 18. in 19. junija v Moskvi, se bo Putin v sredo ob robu vrha SCO-ja v Pekingu sešel tudi z iranskim predsednikom Mahmudom Ahmadinedžadom. Njegova udeležba na vrhu SCO-ja, ki velja za protiutež zvezi Nato, je simbolična glede na to, da se ni udeležil nedavnih vrhunskih srečanj skupine G8 in Nata v ZDA.

Putin je sicer reden gost kitajskih voditeljev, Peking je nazadnje obiskal oktobra lani še v vlogi premierja. To je bilo tudi njegovo edino potovanje v tujino, potem ko je septembra napovedal kandidaturo na predsedniških volitvah.