"Dogovor je bil sprejet ob vedenju sirske vlade, ki ga je potrdila," je zapisala agencija, ki se sklicuje na dobro obveščene vire.

V skladu z dogovorom bo sirska vlada prenehala bojne misije na območjih pod nadzorom upornikov, Rusija in ZDA pa bosta vzpostavili tudi skupni center za boj proti samooklicani. Islamski državi in Fronti Fatah al Šam, skupini, ki je bila do pred nekaj meseci znana kot Fronta al Nusra in je bila povezana z Al Kaido. To so glavni poudarki dogovora, ki sta ga v Ženevi sklenila ruski zunanji minister Sergej Lavrov in ameriški državni sekretar John Kerry. Slednji je ob sklenitvi dogovora dejal, da bosta za uresničitev načrta morali dogovor spoštovati obe strani, tako sirska vlada kot uporniki, poroča BBC.

Fronta Fatah al Šam med drugim sodeluje tudi z opozicijskimi silami, ki jih podpirajo ZDA, zaradi česar bi bilo lahko izvajanje dogovora oteženo.

Sirska opozicija je po Kerryjevih besedah sporočila, da je pripravljena sodelovati v načrtu, če bo tudi sirska vlada pokazala resnost za njegovo uresničitev. "Pozdravljamo dogovor, če bo uresničen," je za BBC povedala Basma Kodmani iz Visokega pogajalskega odbora, ki združuje glavne predstavnike upornikov in opozicije v Siriji. Ob tem je izrazila previdnost, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Sirska opozicija je danes sicer izrazila upanje, da dogovor o premirju v Siriji predstavlja "začetek konca trpljenja civilistov" v državi.

Kot je dejal Lavrov, je o načrtu obvestil sirsko vlado, ki je dejala, da je "pripravljena na njegovo uresničitev". Predstavnica opozicije pa je vprašala: "Kaj se bo zgodilo, če Rusija ne bo izvedla pritiska na režim Bašarja Al Asada, saj je to edini način, s katerim bi lahko režim prisilili k spoštovanju premirja?"

Po poročanju Reutersa je Kerry še dejal, da je ključen del sporazuma dogovor, da sirska vlada ne bo izvajala zračnih napadov na dogovorjenem območju z izgovorom, da napada položaje nekdanje Fronte al Nusra. "To bi moralo pomeniti konec napadov s sodi bombami in konec nediskriminacijskemu bombardiranju, potencialno pa bi lahko spremenilo naravo spopada," je dejal Kerry.

Dogovor vsebuje tudi določila o zagotavljanju dostopa za humanitarne delavce. "Prekinitev sovražnosti odpira tudi dostop do vseh zasedenih in težko dosegljivih območij, tudi Alepa," je bil jasen Kerry. Obe strani bi se morali umakniti s strateško pomembe ceste Castello v Alepu, da bi vzpostavili demilitarizirano območje, medtem ko bi tako opozicija kot vladne sile morale omogočiti varen in neoviran dostop do mesta z juga.

Dogovor pozdravili tudi v EU-ju in Turčiji
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Federica Mogherini je pozdravila dogovor in ga označila za "zelo dobrodošlega". Združene narode je pozvala, naj pripravijo predloge za pogovore o politični tranziciji v Siriji.

Tudi Turčija, ki se je nedavno tudi neposredno vpletla v vojno v Siriji, je sporočila, da pozdravlja dogovor. Na turškem zunanjem ministrstvu so sporočili, da si bo Turčija še naprej prizadevala za to, "da bodo imeli ljudje v Alepu in vseh sirskih regijah manj problemov in da bodo živeli v trajnem miru brez spopadov".

Turčija na severu Sirije medtem še vedno izvaja operacijo Ščit za Evfrat, ki jo je začela 24. avgusta. V okviru operacije napada tako položaje samooklicane Islamske države kot sirskih Kurdov.

Natančna določila glede območja vojaških posegov
Po sedmih dneh končanja sovražnosti bosta Moskva in Washington vzpostavila skupni center za izvajanje letalskih napadov proti samooklicani Islamski državi in borcem Fronte Fatah al Šam. Po besedah Lavrova bo skupni center ameriškim in ruskim silam omogočil, da bodo "ločili teroriste od zmerne opozicije". Državi bosta na dogovorjenih območjih skupaj oziroma usklajeno izvajali napade, medtem ko bodo sirske vladne sile nadaljevale napade na preostalih območjih.

Kerry je ob tem poudaril, da bi načrt, ki najbolj natančno doslej določa podrobnosti, lahko privedel do začetka političnih pogajanj o prihodnosti Sirije, od katere so po petih letih vojne v veliki meri ostale le še ruševine. Številke mrtvih se razlikujejo. Po nekaterih ocenah je umrlo okoli 300.000 ljudi, Reuters pa poroča o več kot 400.000 ubitih. Več kot polovica sirskega prebivalstva je zapustila domove. Številni izmed njih so zatočišče poiskali v Evropi, večina pa jih je vendarle v Turčiji in preostalih okoliških državah, celo v Iraku, večinoma na severu države, v iraškem Kurdistanu.

Odposlanec ZN-a za Sirijo Staffan de Mistura je pozdravil sklenitev dogovora in ob tem napovedal, da bodo Združeni narodi okrepili svoje napore pri razdeljevanju humanitarne pomoči.