Neposredna ruska vojaška prisotnost v Siriji in njeni državljanski vojni se bo še izdatno povečala, poroča kuvajtski Al Rai, ki velja za dobro obveščenega in povezanega z uradnimi oblastmi v Damasku. Rusija se pripravlja, da bo v Siriji vzpostavila še drugo letalsko oporišče, potem ko so septembra mednarodno letališče Latakije spremenili v rusko vojaško letališče, s katerega so se 30. septembra začeli ruski zračni napadi na sirske uporniške skupine in samooklicani kalifat.

V Šajratu prostora celo za 100 letal in helikopterjev
Po oporišču Hmeimim, ki leži v obmorski severozahodni sirski provinci Latakiji, Rusi zdaj načrtujejo vzpostavitev letalskega oporišča v osrednji provinci Homs. Zračno oporišče Šajrat leži jugozahodno od mesta Homs, premore pa dve letalski stezi s 45 okrepljenimi hangarji, kar naj bi Rusom omogočilo, da v Šajratu nastanijo do 100 zračnih plovil. V Hmeimimu je bilo do turške sestrelitve lovskega bombnika Su-24 dobrih 30 letal in okoli 20 helikopterjev.

A kot poroča Al Rai, morajo sirske provladne sile predtem pregnati Islamsko državo iz puščavskih predelov province Homs. Najprej iz mesta Karitain, ki so ga salafistični džihadisti zavzeli konec avgusta. Za popolno zavarovanje letališča Šajrat Rusi pričakujejo od SAA, Hezbolaha in proiranskih milic tudi zavzetje Palmire.

V bombardiranju tržnice ubitih 40 ljudi
Medtem so opozicijski aktivisti in uporniške skupine obtožili ravno ruske zračne sile za silovito nedeljsko bombardiranje tržnice v Arihi, pri čemer je umrlo okoli 40 ljudi, več kot sto pa je bilo ranjenih. Ariha je bilo pred vojno mesto s 40 tisoč prebivalci v provinci Idlib, maja pa ga je zavzela uporniška koalicija Vojska osvojitve, v kateri prevladujejo islamistične milice, kot so Ahrar ar Šam in Fronta Nusra (sirska veja Al Kaide). Po podatkih prouporniškega Sirskega observatorija za človekove pravice (SOHR) naj bi bilo v dvomesečnem ruskem bombardiranju Sirije, pri čemer je večina poletov bila izvedena na uporniškem severozahodu države, skupaj ubitih 1.500 ljudi, od tega tretjina civilistov.

Vroče na frontah severne Sirije
Po Siriji sicer krvava državljanska vojna še naprej divja z nezmanjšano silovitostjo, pri čemer so se pojavile nove fronte. Ruske sile iz zraka in sirske režimske na kopnem silovito napadajo v Latakiji. Nasprotno so uporniki na jugu province Alepo sprožili protiofenzivo, s katero želijo povrniti izgubljeno ozemlje južno od največjega sirskega mesta, pri čemer jim je uspelo nazaj zasesti nekaj predelov, iz katerih so jih predtem pregnale večinoma šiitske milice iz Libanona, Iraka in Irana.

Odprta nova fronta: prokurdske sile proti islamistom
V samem Alepu in severozahodno od njega pa so se vneli spopadi med prokurdskimi silami in islamisti. Novooblikovane Sirske demokratične sile (SDF), ki pod dejanskim okriljem sirskega YPG-ja združujejo prodemokratične upornike FSA-ja, želijo prodreti iz kurdskega kantona Afrin in ogrožajo mesto ter mejni prehod Azaz. Nasproti jim stojijo sile, zbrane okoli islamistov Ahrarja in alkaidine Nusre, ki uživajo odkrito podporo drugih brigad FSA-ja, bodisi zaradi naklonjenosti islamski ureditvi ali pa zaradi nasprotovanja Kurdom. Skratka, v Siriji se je odprla še nova fronta, pri čemer so si sirski Kurdi zagotovili podporo tako ZDA kot Rusije. Kurdi in islamisti so se v Afrinu in četrti Šejk Maksud v Alepu silovito spopadli že leta 2013, od tega pa je vladalo nelagodno premirje.

Senatorja predlagata kopensko posredovanje proti IS-ju
V ZDA sta medtem republikanska senatorja John McCain in Lindsay Graham pozvala k spremembi strategije boja proti Islamski državi v Iraku in Siriji. Vplivna senatorja, ki že dolga leta v kongresu sooblikujeta politiko odbora za obrambo, predlagata kopensko posredovanje širše koalicije proti Islamski državi. McCain in Graham predlagata oblikovanje armade s 100.000 vojaki večinoma iz sunitskih držav Bližnjega vzhoda in okrog 10.000 ameriškimi vojaki.

Zračni napadi in delovanje ameriških posebnih enot v manjšem številu po njunem prepričanju ni dovolj. Potem ko bi porazili Islamsko državo, pa bi zavzeto oziroma osvobojeno ozemlje v Siriji držale pod nadzorom mednarodne sile sunitskih držav.