Odkar je ruska vojska februarja 2022 vdrla v Ukrajino, ima Rusija proračunske primanjkljaje, kar je bilo prej redko. Izguba donosne prodaje energentov v Evropo je skupaj z velikim povečanjem vojaških izdatkov Rusijo prisilila, da je v zadnjih dveh letih za pokritje primanjkljaja posegla v državni premoženjski sklad in si izposodila denar pri bankah v državni lasti.

Finančno ministrstvo zdaj predlaga nove višje davčne stopnje za tiste z najvišjimi dohodki in zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb z 20 na 25 odstotkov. Spremembe naj bi po podatkih ministrstva v državni proračun prinesle dodatnih 2,6 bilijona rubljev oziroma nekaj več kot 27 milijard evrov.

"Namen sprememb je vzpostaviti pravičen in uravnotežen davčni sistem," je v izjavi v torek pojasnil ruski finančni minister Anton Siluanov.

Z višjimi davki bi se Rusija odmaknila od enotne stopnje davka na dohodek, ki je bila dolga leta temelj notranje gospodarske politike predsednika Vladimirja Putina. Ta sistem, ki je veljal od leta 2001, je določal enoten 13-odstotni davek na dohodek in je bil zaslužen za krepitev proračuna, izkoreninjenje davčnih utaj in omejevanje črnega trga.

Finančno ministrstvo je sporočilo še, da bodo vojaki, ki se borijo v Ukrajini, v skladu z novim zakonodajnim predlogom deležni določenih davčnih olajšav. Spremembe davčne zakonodaje bi lahko ruski parlament potrdil še letos, veljati pa bi lahko začele leta 2025.

Skupni proračunski primanjkljaj Rusije bo v letih 2022 in 2023 znašal približno 6500 milijard rubljev oziroma približno 67 milijard evrov.

Letos je Rusija v proračunu predvidela primanjkljaj v višini 1600 milijard rubljev oziroma nekaj več kot 16,5 milijarde evrov, kar ustreza približno 0,9 odstotka bruto domačega proizvoda.