V Moskvi napovedujejo, da se bo Rusija na vsako takšno dejanje odzvala na način, ki bo temeljil na njenih interesih.

Potem ko je britanska zunanja ministrica Liz Truss v nedeljo govorila o novi zakonodaji, s katero bi razširili nabor sankcij proti ruskim podjetjem, se je odzval tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov.

"To je zelo skrb vzbujajoča izjava Londona, ne le za naša podjetja, temveč predstavlja tudi razlog za resno zaskrbljenost mednarodnih finančnih struktur", je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Peskov. Dodal je, da gre za "odkrit napad na podjetja". Po njegovih besedah London s tem močno povečuje napetosti na evropski celini in ogroža tudi britanska podjetja.

Po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 je postal London glavni svetovni center za ogromen odliv denarja iz nekdanjih sovjetskih republik.

Združeno kraljestvo je sicer uvedlo sankcije proti 180 ruskim državljanom in 48 pravnim osebam po ruski pripojitvi ukrajinskega polotoka Krim let 2014.

Liz Truss: Zli nameni Moskve so jasni

Danes je ministrica Truss napovedala sprejetje novega zakona, ki bo omogočil zaostritev sankcij proti Rusiji, če bo napadla Ukrajino. "To bodo najhujše sankcije proti Rusiji doslej in tisti v Kremlju in okoli njega se ne bodo mogli nikamor skriti," je dejala ministrica.

"Zli nameni Moskve so jasni, na ukrajinsko mejo so napotili več kot 100.000 vojakov," je v predstavitvi zakona še dejala ministrica.

Trenutno britanska vlada lahko sprejme le sankcije proti tistim, ki so neposredno povezani z dejanji, na katere se nanašajo, nova zakonodaja pa naj bi omogočila sprejetje širših sankcij, med drugim zamrznitve premoženja in prepovedi potovanj. Sprejeli naj bi jo do 10. februarja.

Liz Truss je dejala, da sprejetje zakona ne bo pomenilo avtomatične uvedbe sankcij, temveč bodo te uvedli le v primeru nadaljnjega ruskega vdora v Ukrajino.

V naslednjih dveh tednih naj bi obiskala Moskvo in se srečala z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom. Premier Boris Johnson pa bi se moral danes po telefonu slišati z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, a naj bi bil pogovor preložen. Johnson sicer v torek potuje v Kijev na pogovor z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.

Putin se bo na predloge ZDA in Nata odzval, ko bo "treba"

Medtem je Kremelj sporočil, da se bo na predloge ZDA in Nata z prejšnjega tedna glede zahtev Rusije o pravno zavezujočih varnostnih zagotovilih odzval, "ko bo menil, da bo to potrebno".

Glede predlogov je ruski predsednik sicer že v petek dejal, da niso naslovili glavnih varnostnih zahtev Rusije, a da so se še naprej pripravljeni pogovarjati.

Neuspešna preprečitev seje Varnostnega sveta

Rusija in Kitajska sta bili medtem neuspešni v poskusu blokirati današnje zasedanje Varnostnega sveta ZN-a o domnevnih ruskih grožnjah Ukrajini, saj je njun predlog dobil le dva glasova podpore, tri države so se vzdržale, deset držav pa je glasovalo za zasedanje, ki se je tako začelo. Vzdržali so se Gabon, Indija in Kenija, proti zasedanju sta bili le Rusija in Kitajska, za zasedanje pa so se poleg ZDA izrekli še Francija, Združeno kraljestvo, Irska, Gana, Norveška, Mehika, Združeni arabski emirati, Brazilija in Albanija.

Ruski veleposlanik pri ZN-u Vasilij Nebenzija je pred zasedanjem dejal, da to Varnostnega sveta ne bo poenotilo, ampak gre za poskus zganjanja histerije ameriških kolegov. "Tako imenovana ruska agresivna dejanja so nekaj, kar želijo narediti sami, tudi znotraj Varnostnega sveta," je dejal.

"Ta histerija je škodljiva tudi za Ukrajino, katere predsednik je pred dnevi prosil zahodne države, naj ne zganjajo histerije glede namestitve ruskih enot blizu meje," je dejal in zasedanje opredelil kot izkoriščanje Varnostnega sveta za propagando.

Ameriška veleposlanica pri ZN-u Linda Thomas-Greenfield je po zasedanju dejala, da Rusija ni ponudila razloga za kopičenje vojaških sil na meji z Ukrajino, vendar pa, da je videla enotno podporo Ukrajini. "Države so bile jasne pri izražanju podpore temu, da se morajo države počutiti udobno znotraj svojih meja. Rusija je jasno slišala enotno mnenje velike večine držav in upam, da bo to vodilo do diplomatske rešitve," je dejala veleposlanica.

Nebenzija je bil v svojem nastopu oster in je ZDA obtožil, da so s svojo politiko pripeljale na oblast "čiste naciste" na meji z Rusijo. Vprašal je, zakaj ZDA delajo junake iz ljudi, ki so se v času druge svetovne vojne borili na strani nacistične Nemčije oziroma Adolfa Hitlerja. ZDA je obtožil, da z lažnimi obtožbami izzivajo zaostrovanje položaja. "Čakate, da se bo res zgodilo, kot da želite, da bi vaše besede postale realnost," je dejal in se potem na hitro umaknil iz Varnostnega sveta pred nastopom ukrajinskega veleposlanika Sergeja Kislice. Nebenzija je dejal, da ima sestanek z generalnim sekretarjem ZN-a Antoniom Guterresom glede ruskega prevzema predsedovanja Varnostnemu svetu v torek.

Kislica je dejal, da ima Rusija pripravljenih 130.000 vojakov od tega 112.000 na meji in na Krimu ter še 18.000 pripadnikov letalstva in mornarice. "Vprašanje je, zakaj so te enote tam, kjer so? Gre za neposreden dokaz, da Rusija ni pripravljena zmanjšati napetosti, in se pripravlja, da opraviči bodočo agresijo," je dejal.

"Ukrajina se ne bo uklonila grožnjam in Kremelj mora vedeti, da se je pripravljena braniti. Istočasno pa podpiramo potrebo po ohranitvi odprtih diplomatskih kanalov," je dejal Kislica in dodal, da so pripravljeni tudi na pogovore na najvišji ravni med predsednikoma Putinom in Volodimirjem Zelenskim, ker ne vidijo alternativne mirni rešitvi krize.

Ruska dejanja so kritizirali tudi predstavniki Albanije, Francije in Združenega kraljestva, ki so bolj ali manj ponovili besede ameriške veleposlanice ter izrazili trdno podporo suverenosti in ozemeljski neodvisnosti Ukrajine.

Varnostni svet ni sprejel nikakršnega ukrepa, kar je bilo za pričakovati, saj ima Rusija pravico veta.