Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je pojasnil, da so se bili prisiljeni odzvati, potem ko so pripadniki posebnih enot ukrajinske vojske napadli oporišče proruskih upornikov v mestu Slavjansk. Ob meji z Ukrajino naj bi imela Rusija nameščenih najmanj 40.000 svojih vojakov.

"Danes so se začele vojaške vaje v regijah ob meji z Ukrajino, v katerih sodelujejo bataljoni taktičnih sil južnega in zahodnega vojaškega okrožja," je sporočil Šojgu.

"Razmere v Ukrajini povzročajo resne skrbi. Začelo se je že z uporabo orožja proti mirnim državljanom v lastni državi. Če se vojaški stroj ne ustavi danes, bo veliko mrtvih in ranjenih," je posvaril.

Začasni ukrajinski predsednik Oleksander Turčinov je v kratkem televizijskem nagovoru rojakom Rusijo pozval k umiku vojakov z obmejnih območij, k prenehanju vmešavanja v notranje zadeve Ukrajine in koncu izsiljevanja.

Turčinov je zatrdil, da ne bodo klonili pred grožnjami teroristov in bodo še naprej sprejemali ukrepe za zaščito civilistov.

Ruski predsednik Vladimir Putin je že pred tem opozoril Ukrajino pred posledicami, če bo uporabila vojsko proti lastnemu ljudstvu.

Ukrajinska vojska je čez dan z vojaškimi oklepniki vstopila v Slavjansk, kjer proruski uporniki zasedajo vladna poslopja. Mesto je bilo priča najsrditejšim spopadom od začetka nemirov na vzhodu Ukrajine. Ukrajinsko notranje ministrstvo je sporočilo, da so ukrajinski vojaki ubili pet ljudi.

Po nočnih spopadih s separatisti je ukrajinskim vojakom v Mariupolu uspelo ponovno zavzeti poslopje mestne hiše, v Artemivsku pa so ustavili napad na vojaško oporišče.

Putin: To je resen zločin
Hitro se je oglasil tudi Putin, ki je ukrajinskim oblastem zagrozil s posledicami, če res uporablja vojsko v spopadih na vzhodu Ukrajine. "Kijevske oblasti so hunta, če uporabljajo silo proti civilistom. To je resen zločin proti lastnim ljudem, kar bo imelo zelo resne posledice."

Po Putinovih besedah je razvoj dogodkov na vzhodu Ukrajine še en dokaz, da je imela Rusija prav, ko je podprla prebivalca Krima pri referendumu za odcepitev od Ukrajine in za priključitev k Ruski federaciji.

Brez žrtev ob osvoboditvi Mariupola
Ukrajinski notranji minister Arsen Avakov je sporočil, da so mestno hišo v pristaniškem mestu Mariupol na jugovzhodu države "osvobodili" brez žrtev. V operaciji naj bi pomembno vlogo odigrali tudi civilni aktivisti, je dejal po poročanju britanskega BBC-ja. Izgubo mestne hiše v Mariupolu so potrdili tudi viri med proruskimi separatisti.

V napadu separatistov na vojaško oporišče v mestu Artemivsk, ki leži v bližini proruske utrdbe Slavjansk, je bil ponoči ranjen ukrajinski vojak. Približno 100 napadalcev se je na bazo spravilo z avtomatskim orožjem, mitraljezi in granatami, je sporočilo obrambno ministrstvo. Notranji minister je zatrdil, da je napad, katerega cilj je bil priti do orožja, vodil ruski vojak.

Težišče napetosti med Rusijo in Ukrajino je po ruski priključitvi Krima sedaj v veliki meri na vzhodu Ukrajine, kjer so proruski separatisti v prizadevanjih za tesnejše vezi z Moskvo v zadnjih tednih zavzeli vladne stavbe v približno desetih mestih.

Ameriški vojaki na Poljskem
V skladu z napovedmi Washingtona o okrepitvi Natove vojaške navzočnosti v Vzhodni Evropi je na Poljsko prispela prva skupina ameriških vojakov. V prihodnjih tednih jih bo v baltske države prispelo še več in naj bi do konca leta na območju izvajali vojaške vaje.

Okoli 150 vojakov, ki so sicer nameščeni v oporišču v Vicenzi v Italiji, je na Poljsko prispelo v sredo. Pozdravil jih je poljski obrambni minister Tomasz Siemoniak, ki je dejal, da v svetu, ki je "poln groženj, potrebujejo močne zaveznike, kot so ZDA in Nato".

V skladu s torkovo napovedjo Washingtona, da bo na območju okrepil navzočnost, bodo v prihodnjih dneh ZDA v Estonijo, Latvijo in Litvo napotile še približno 450 vojakov.

ZDA so namen misije izrazile povsem jasno. Kot je dejal tiskovni predstavnik Pentagona John Kirby, gre za sporočilo Moskvi, da Washington jemlje svoje obveznosti v Evropi "zelo, zelo resno".