Predlog resolucije je pripravil London in je imel močno podporo ZDA, podprlo pa ga je 11 članic VS-ja ZN-a.

Velika Britanija je želela v resolucijo, ki bi potrdila nadaljevanje sankcij proti Jemnu, vključiti tudi izraz "posebne zaskrbljenosti" zaradi poročila ZN-a, da je Iran kršil embargo na prodajo orožja Jemnu iz leta 2015.

V poročilu so strokovnjaki ZN-a januarja opozorili, da je Iran kršil embargo, ko so ugotovili, da so bile rakete, ki so jih hutijevci lani izstrelili na Savdsko Arabijo, iranske izdelave.

Po več urah pogajanj je Rusija vztrajala pri nasprotovanju resoluciji, saj poročilo po njihovem mnenju ni dalo neizpodbitnih dokazov. Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzja je opozoril, da bi lahko imela resolucija nevarne destabilizacijske posledice na Bližnjem vzhodu, saj bi poslabšala napetosti med šiiti in suniti.

V poročilu ZN-a so namreč ugotovili, da je Teheran kršil embargo, ker ni ustavil dostave orožja jemenskim upornikom, niso pa ugotovili, kdo je bil dobavitelj orožja.

Proti tudi Bolivija
Resolucijo je podprlo 11 članic VS-ja, Kitajska in Kazahstan sta se vzdržala, Bolivija pa je tako kot Moskva glasovala proti. Po ruskem vetu je nato VS soglasno potrdil ruski "tehnični" predlog o enoletnem podaljšanju sankcij proti Jemnu, v besedilu pa ni bil več omenjen Iran.

Iran vztrajno zanika, da bi oboroževal hutijevce, čeprav ZDA in Savdska Arabija trdita, da je povezava z orožjem neizpodbitna.

Zavrnitev resolucije so v Teheranu označili za nov poraz ZDA. "Na osnovi enostranskega poročila so hoteli sprejeti resolucijo glede Irana, a jim ni uspelo. To je še en neuspeh vlade ZDA, da zvleče Iran pred Varnostni svet," je dejal namestnik iranskega zunanjega ministra Abas Aragči in spomnil, da je bilo teh poskusov ZDA v minulem letu že kar nekaj in so vsi propadli.

Ameriška veleposlanica Nikki Haley je Rusijo obtožila, da ščiti Iran, ki po njenih besedah "sponzorira terorizem". Opozorila je, da bodo ZDA z zaveznicami našle druge načine za ukrepanje proti Iranu. Iran je obtožila, da seje nestabilnost na Bližnjem vzhodu in da ne izvaja sporazuma o svojem jedrskem orožju iz leta 2015.

Rusija, ki ima tradicionalno prijateljske odnose z Iranom, tako kot Teheran v Siriji nudi vojaško podporo sirskemu režimu Bašarja Al Asada.

V primežu vojne
Jemen je od leta 2014 ujet v boj za oblast med mednarodno priznanim predsednikom Abdom Rabujem Mansurjem Hadijem in z Iranom povezanimi hutijevskimi uporniki. Jemensko vlado od leta 2015 podpira koalicija pod vodstvom Savdske Arabije v vojni, ki je privedla do najhujše humanitarne krize na svetu.

Kot izpostavljajo pri ZN-u, kar 17 milijonov ljudi oz. 60 odstotkov prebivalcev Jemna potrebuje pomoč v hrani, od tega jih je sedem milijonov na robu lakote.

ZDA so sicer Rusijo doslej že večkrat obtožile, da pravico veta izkorišča za zaščito sirskega režima. Lani je tako preprečila podaljšanje mandata preiskovalni skupini o uporabi kemičnega orožja v Siriji, v soboto pa dosegla sprejem zvodenele resolucije o prekinitvi ognja v Siriji.