Tako več zahodnih držav kot zveza Nato je od začetka tedna izgnalo ruske diplomate v znak solidarnosti z Veliko Britanijo, ki je bila v začetku marca prizorišče napada s kemičnim orožjem, za katerega London pripisuje odgovornost Rusiji.

Rusija je odgovorila z enakimi povračilnimi ukrepi. Izgnala je diplomate skupno 23 držav. Pri tem se je držala načela sorazmernosti in izgnala toliko diplomatov posamezne države, kolikor ruskih diplomatov je bilo izgnanih iz iste države.

Pred izgonom je rusko zunanje ministrstvo na pogovore poklicalo več veleposlanikov in diplomatskih predstavnikov, ki so jim predali protestne note in jih seznanili s povračilnimi ukrepi.

Pri vstopanju v stavbo ruskega zunanjega ministrstva so po poročanju Reutersa opazili veleposlanike Nemčije, Francije, Italije, Poljske, Nizozemske in Češke ter diplomatske predstavnike Ukrajine, Nizozemske, Albanije, Romunije, Litve, Latvije, Hrvaške in Makedonije.

Nemčija pripravljena na dialog z Rusijo
Nemški veleposlanik Rudiger von Fritsch je po obisku ministrstva dejal, da mora Rusija odgovoriti na vprašanja, ki se zastavljajo v glede napada, in dodal, da je Berlin še naprej odprt za dialog z Moskvo.

Rusija je nato izgnala štiri nemške diplomate. Nemški zunanji minister Heiko Maas je v odzivu dejal, da ni presenečen. Dodal je, da v Berlinu niso zlahka sprejeli odločitve o izgonu ruskih diplomatov, da pa je bil to "potreben in primeren politični signal".

Kasneje je Rusija sporočila, da bo izgnala pet diplomatov iz baltskih držav - tri iz Litve in po enega iz Latvije ter Estonije. Gre za enako število, kot so omenjene države izgnale ruskih diplomatov.

Rusijo bosta morala v tednu dni zapustiti tudi dva italijanska diplomata, štirje poljski diplomati morajo iz Moskve oditi do 7. aprila. Moskva je izgnala tudi tri češke diplomate, dva nizozemska in enega hrvaškega.

Poleg tega morajo v skladu z današnjo odločitvijo Moskve iz Rusije oditi še diplomati Avstralije, Albanije, Kanade, Danske, Finske, Francije, Irske, Norveške, Romunije, Španije, Švedske in Ukrajine.

V Moskvi pa razmišljajo o uvedbi povračilnih ukrepov tudi zoper Črno goro, Belgijo, Gruzijo in Madžarsko, ki so se v minulih dneh prav tako odločile za izgon ruskih diplomatov.

Kremelj: Rusija ni dala pobude za sankcije
"Rusija ni sprožila nobene diplomatske vojne," je dejal tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov in dodal, da "Rusija nikoli ni dala pobude za kakršno koli izmenjavo sankcij".

Rusija je Veliki Britaniji postavila enomesečni rok za zmanjšanje števila njenih diplomatov v Rusiji na enako raven, kot je ruskih diplomatov na Otoku. Točnega števila rusko zunanje ministrstvo naj ne bi navedlo.

Velika Britanija je zaradi napada kot prva izgnala 23 ruskih diplomatov, Moskva pa je na to odgovorila z izgonom enakega števila britanskih diplomatov iz Rusije. Solidarnostno so Veliki Britaniji sledile številne druge države, med njimi ZDA, ki so izgnale 60 ruskih diplomatov iz ZDA in zaprle ruski konzulat v Seattlu.

Rusko zunanje ministrstvo je že v četrtek na pogovor poklicalo veleposlanika ZDA in ga seznanilo, da bo Rusija v odgovor izgnala 60 ameriških diplomatov in zaprla ameriški konzulat v Sankt Peterburgu.

Putin za izboljšanje odnosov
Tiskovni predstavnik Kremlja Peskov je ob tem ponovil, da se ruski predsednik Vladimir Putin še naprej zavzema za izboljšanje odnosov z drugimi državami, ne glede na to, da se je Rusija odločila za izgon ameriških diplomatov in poudaril, da Rusija ni sprožila diplomatske vojne z Zahodom.

"Rusija je bila prisiljena v povračilne ukrepe kot odgovor na sovražna in nezakonita dejanja Washingtona," je dejal Peskov. Dodal je, da si Moskva želi "dobrih odnosov" in ostaja odprta za dialog.

Slovenska vlada (še) ni izgnala diplomatov
Slovenska vlada se ni odločila za izgon ruskih diplomatov, ampak je v četrtek sklenila, da naj zunanji minister zaradi afere Skripal na posvet pokliče slovenskega veleposlanika v Moskvi Primoža Šeliga. Zunanji minister Karl Erjavec, ki opravlja tekoče posle, je z veleposlanikom v četrtek v Sloveniji že opravil prvi pogovor.

Nekdanji ruski dvojni agent Sergej Skripal in njegova hči Julija sta bila 4. marca v Salisburyju v Veliki Britaniji napadena z živčnim strupom novičok, za kar London in zahodne zaveznice krivijo Moskvo, ta pa odgovornost ostro zavrača. Približno 250 pripadnikov protiterorističnih enot medtem nadaljuje preiskavo.