Predlog resolucije je ob 20. obletnici genocida v Srebrenici vložila Velika Britanija. Začetek izredne seje v torek je bil predviden ob 16.00 po srednjeevropskem času, a so ga prvič preložili na 21.00, nato pa kar na sredo. Velika Britanija želi dobiti čim več podpore za resolucijo, da bo obsodba genocida splošna in zaradi tega so se se skupaj z Američani odločili, da pogajanja o besedilu podaljšajo.
Predlog resolucije je namreč razburil bosanske Srbe in Srbijo, ki sta Rusijo kot stalno članico VS-ja ZN-a s pravico veta pozvali, naj vloži veto. Beograd tako kot srbska entiteta v BiH-u Republika srbska genocida v Srebrenici ne priznava in ga označuje kot "velik zločin". V britanskem predlogu resolucije je zanje najspornejše to, da je poboj 8.000 Bošnjakov julija 1995 prepoznan kot genocid in da obsoja tiste, ki ga negirajo.
Pokol v Srebrenici najtežji zločin
Pokol Bošnjakov v Srebrenici sta kot genocid opredelila že Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije in Meddržavno sodišče v Haagu. Srbija nasprotuje temu, da bi pokol kot genocid opredelili prvič tudi v uradnem dokumentu Varnostnega sveta ZN-a. Zaradi tega je s svojim osnutkom resolucije prišla na dan še Rusija, vendar ta ni bil sprejemljiv za večino članic Varnostnega sveta. Srbija se strinja z besedilom, da se pokol Bošnjakov v Srebrenici opredeli kot težek ali celo najtežji zločin, vendar ne kot genocid. Da ima zadeva močan čustven naboj, je v svojem pismu, ki ga je britanski kraljici Elizabeti II. poslal 2. julija, pokazal srbski predsednik Tomislav Nikolić.
Rusija: Britanski predlog je pristranski
Rusija je tako vložila svoj predlog resolucije, saj ocenjuje, da je britanski predlog pristranski in usmerjen proti bosanskim Srbom. Namestnik ruskega veleposlanika pri VS-ju ZN-a Petr Iljičev je britanski predlog označil kot razdruževalen, saj da se osredotoča samo na en del konflikta. Rusija je oblikovala svoj predlog resolucije, ki je po oceni Iljičeva "bolj spraven".
Genocid opredelilo sodišče v Haagu
Srbski premier Aleksander Vučić je dejal, da bo britanska resolucija vplivala na Srbijo in regijo ne glede na izid glasovanja v VS-ju ZN-a, da pa bo vsak poskus spodkopavanja Republike srbske naletel na odpor Srbije. Od izida seje VS-ja ZN-a bo odvisna tudi njegova morebitna udeležba na osrednji spominski slovesnosti ob 20. obletnici genocida v soboto v spominskem centru Potočari.
Kot genocid sta poboj več kot 8.000 Bošnjakov po padcu zaščitenega območja Srebrenica 11. julija 1995 v roke bosanskih Srbov opredelila Meddržavno sodišče in Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije s sedežem v Haagu.
Odpiranje starih ran
Britanski predlog resolucije izraža obsodbo genocida v Srebrenici in izpostavlja, da je "sprejemanje tragičnih dogodkov v Srebrenici kot genocid prvi pogoj za spravo". Pozdravlja preiskave in sojenja v povezavi z genocidom in poziva države članice ZN-a k oblikovanju izobraževalnih programov o genocidu, vojnih zločinih in etničnem čiščenju. Poziva tudi generalnega sekretarja ZN-a Ban Ki Muna, da v ZN-u okrepi prizadevanja za preprečevanje genocida.
Nesoglasja so znova obudila delitve iz časov vojne na območju nekdanje Jugoslavije, ko je bila Rusija na strani Srbov in Srbije, medtem ko so zahodne države podpirale Bošnjake in Hrvate.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje