Skupina pod vodstvom Basajeva naj bi načrtovala napade v času, ko bo Rusija v Sankt Peterburgu ta konec tedna gostila vrh skupine G-8. Putin je ob tem dejal, da smrt Basajeva predstavlja pravično maščevanje za napade v Rusiji, med katerimi je tudi Beslan. Ubile naj bi ga ruske posebne enote v Ingušiji, ki meji na Čečenijo.

Po poročanju medijev naj bi Basajev umrl v eksploziji tovornjaka, na katerega so uporniki zlagali razstrelivo. Sam naj bi sicer sedel v bližnjem avtomobilu, a je umrl zaradi velikih razsežnostih eksplozije. Pri tem naj bi bilo poleg njihovega voditelja ubitih še devet upornikov. Kasneje pa je namestnik premierja Ingušije Bašir Aušev sporočil, da je bil Basajev ubit v eksploziji tovornjaka, napolnjenega z eksplozivom. Bil naj bi eden izmed štirih, ki so bili v tovornjaku. Na spletni strani, ki jo pogosto uporabljajo islamski skrajneži, pa je zapisano, da je Basajev umrl v ponesrečeni eksploziji. Na strani še piše, da naj bi Basajev postal mučenik.

V Londonu živeči politični voditelj čečenskih upornikov Ahmed Zakajev je dejal, da dvomi o vlogi ruskih sil pri smrti Basajeva in je prepričan, da je bil vodja upornikov ubit zaradi napake.

Basajev je bil najbolj iskan človek ruskih varnostnih sil, saj naj bi bil med drugim odgovoren za zavzetje šole v Beslanu leta 2004, pri čemer je umrlo več kot 330 ljudi, polovica med njimi je bila otrok. Po tragediji je Putin obljubil milijon dolarjev nagrade za prijetje Basajeva.

Odgovoren naj bi bil tudi za atentat na čečenskega predsednika Ahmada Kadirova, ki je bil ubit med parado ob obletnici konca druge svetovne vojne pred dvema letoma v Groznem.

Oktobra lani naj bi skupine pod vodstvom Basajeva napadle ruske varnostne sile v južnem ruskem mestu Nalčik. V spopadih je bilo ubitih več kot 130 ljudi, med njimi tudi ruski policisti, vojaki in civilisti.

Stal naj bi tudi za akcijo zavzetja moskovskega gledališča leta 2002, ki so jo po več dneh napetosti ruske posebne enote končale z uporabo plina, ki je poleg teroristov pokončal tudi večje talcev.

Upornik od leta 1991
Basajev je svoj nasilni upor začel po tem, ko so čečenske oblasti oktobra 1991 pod vodstvom Džoharja Dudajeva razglasile neodvisnost, ruski predsednik Boris Jelcin pa je razglasil izredne razmere. Basajev je ugrabil letalo, ki je bilo namenjeno iz Rusije v Ankaro, in grozil, da ga bo razstrelil, če Jelcin ne bo preklical izrednih razmer. Takrat so se ruske sile dogovorile z enotami Basajeva, ki so se lahko vrnili v Čečenijo. Leto potem je upornikom iz gruzijske pokrajine Abhazija pomagal, da so zadržali nadzor nad območjem, ki so ga zase želele oblasti v Tbilisiju.

Leta 1994, ko je Rusija začela prvo ofenzivo na Čečenijo, je Dudajev Basajeva imenoval na enega najvišjih položajev v čečenski vojski, ki je dve leti kasneje pod njegovim vodstvom ruske sile pregnala iz Groznega.

Septembra 1999 naj bi po trditvah ruskih obveščevalcev stal za bombnim napadom v Moskvi, v katerem je bila porušena stolpnica z družinami častnikov ruske vojske. Ubitih je bilo 293 ljudi, Basajev pa je odgovornost za napad zanikal. Medtem je ruski predsednik postal Putin, ki je napovedal zlom čečenskih upornikov. Ob koncu meseca je že sledila druga čečenska vojna. Uporniki so se morali umakniti iz Groznega v gozdove. Od tam so redno napadali ruske sile, pomagali pa so jim tudi borci iz Afganistana in drugih sosednjih muslimanskih držav.

Ferbuarja 2005 je britanska televizija Channel 4 predvajala intervju z Basajevom in s tem močno razburila ruske oblasti, ki so od britanskih zahtevale celo prepoved objave intervjuja. Marca leta 2006 je Ramzan Kadirov, sin ubitega predsednika Ahmeda, ki je tudi vodja varnostnih služb v Čečeniji, napovedal, da bo stopnjeval akcije za prijetje vodje čečenskih upornikov.