Slovesnost je potekala v katedrali Kristusa Odrešenika v Moskvi, kamor je prišel tudi ruski predsednik Vladimir Putin, ki je bil močan zagovornik sprave med ruskimi pravoslavci in je zaslužen za njihovo združitev.

Ločina podrejena patriarhu Aleksiju II.
Poglavarja obeh ločin, ruski patriarh Aleksij II. in vodja Pravoslavne cerkve v tujini s sedežem v New Yorku, metropolit Laurus, sta na slovesnosti podpisala listino o združitvi. Z vzpostavitvijo "kanonične skupnosti" sta se Cerkvi priznali med seboj, ločina iz tujine pa je privolila v podrejenost patriarhu Aleksiju II. Dogovor tudi določa, da obe Cerkvi ohranita svojo organizacijsko in finančno strukturo.

Nezadovljstvo nad "komunistično" Cerkvijo
Rusko pravoslavno ločino so ustanovili begunci, ki so zapustili Sovjetsko zvezo po porazu v državljanski vojni v 20. letih prejšnjega stoletja. To so bili privrženci zadnjega ruskega carja Nikolaja II., ki se po zmagi komunistov niso hoteli sprijazniti s tem, da so ti ustanovili Rusko pravoslavno cerkev.

Pravoslavna cerkev v tujini, ki naj bi danes združevala okoli tretjine ruske pravoslavne diaspore, je imela sedež najprej v Srbiji in se nato preselila v New York, leta 1927 pa je pretrgala stike s pravoslavno duhovščino v Rusiji in jo obtožila podrejenosti brezbožnim boljševikom. Nekateri še zdaj nasprotujejo združitvi, saj menijo, da si je Ruska pravoslavna cerkev umazala ugled zaradi sodelovanja s komunisti.

Odkrivanje izgubljene enotnosti
Putin, ki je bil v času Sovjetske zveze vohun tajne službe, od prihoda na oblast 2000 ni skrival svoje pripadnosti pravoslavni veri, ki za sodobno Rusijo predstavlja vez s predsovjetsko preteklostjo in opravlja z duhom revolucije in ateizma. Potem ko je na slovesnosti poljubil ikono je Putin dejal, da je bil razkol v cerkvi posledica globoke politične krize v ruski družbi in obnova cerkvene enotnosti je po njegovih besedah pomembna priložnost za ponovno odkritje izgubljene enotnosti ruskega ljudstva.

C.R.