Velik kos meteorita je v petek nad Čeljabinskom v osrednji Rusiji ob vstopu v Zemljino atmosfero razpadel z močjo, ki je bila 30-krat večja od eksplozije atomske bombe nad Hirošimo. Eksplodiral naj bi nekaj deset kilometrov nad površjem, njegovi delci pa so nato deževali nad širokim območjem okoli Čeljabinska.

Reševalci so imeli do zdaj precej težav z iskanjem delcev meteorita. Potapljači so v soboto preiskovali jezero Čebarkul, a niso našli ničesar omembe vrednega, poleg tega pa jim je iskanje oteževala slaba vidljivost v vodi. Zdaj pa so znanstveniki ruske akademije znanosti sporočili, da so kemični testi nekaj kamnin, ki so jih našli na obali jezera, pokazali, da izvirajo iz vesolja.

Meteorit bodo poimenovali po jezeru Čebarkul
Zvezna uralska univerza je ob tem sporočila, da meteorit spada v razred običajnih hondritov. Hondrit je kamnit meteorit, ki se s taljenjem ali razslojevanjem matičnega telesa, iz katerega je nastal, ni spremenil. Član ruske akademije znanosti Viktor Grohovski je pojasnil, da je bil meteorit sestavljen iz železa v kovinski obliki ter iz krizolita in sulfitov. Železo predstavlja približno deset odstotkov sestave meteorita, ki ga bodo po vsej verjetnosti imenovali meteorit Čebarkul.

Grohovski je prepričan, da obstaja tudi večji del meteorita, ki naj bi padel v jezero Čebarkul, zato so oblasti območje okoli jezera zaprle in ne dovolijo, da bi pri iskanju sodelovali tudi neodvisni raziskovalci.

Večina škode nastala zaradi udarnega vala
Največ škode na območju Čeljabinska niso povzročili delci meteorita, ampak udarni val, ki je nastal v eksploziji ob njegovem razpadu. Kot je izračunala ameriška vesoljska agencija Nasa, se je pri tem razvila energija, enakovredna približno 500 kilotonam moči. Udarni val je razbijal stekla ter lomil okna in vrata, večino poškodb pa so ljudje dobili zaradi delcev razbitega stekla. V nedeljo je bilo v bolnišnici še približno 40 ljudi - med njimi tudi trije otroci, ki so imeli hujše poškodbe.

Poškodovanih je bilo tudi približno 5.000 stavb, kar v zimskih razmerah in temperaturah pod ničlo povzroča dodatne težave. Na območju je že od petka več kot 20.000 reševalcev, ki si prizadevajo popraviti stanovanja 100.000 prebivalcev, da bodo spet primerna za prebivanje in da se bo življenje lahko normaliziralo.