Macri je dejal, da je namen ukrepa obnoviti zaupanje v argentinsko gospodarstvo. Argentinski peso se je medtem že znašel pod novim pritiskom, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Od začetka leta je izgubil 40 odstotkov vrednosti v primerjavi z dolarjem, v sredo pa je padel še za slabih sedem odstotkov. Inflacija bo po trenutnih napovedih do konca leta presegla 30 odstotkov.

Argentina in IMF sta se junija dogovorila o 50 milijard dolarjev vrednem posojilu za pomoč pri stabilizaciji gospodarstva, pri čemer bi država 15 milijard prejela takoj. Posojilo bo spremljal triletni program reform, ki vključujejo krčenje javne porabe in omejevanje inflacije.

Generalna direktorica IMF-ja Christine Lagarde je v sredo pojasnila, da jo je Macri v telefonskem klicu prosil za preoblikovanje časovnice izplačevanja oziroma hitrejše izplačevanje preostalih sredstev. IMF je pripravljen na pogovore o tem.

Mediji poročajo, da argentinska odločitev o pospešenem izplačilu posojila diši po vse večjem obupu, poroča BBC. Ko so maja dorekli pogoje posojila, je Macri dejal, da pričakuje okrepitev gospodarstva in da ne načrtuje uporabe IMF-ovih sredstev.

Živ spomin na krizo leta 2001
Argentina se med drugim še vedno ukvarja z nezaupanjem trgov v državo, tudi zato, ker je že večkrat v zgodovini razglasila nesposobnost odplačevanja dolgov. Vlagatelji so tudi tokrat zaskrbljeni, da Argentina morda ne bo zmožna odplačati velikih dolgov, ki jih je ustvarila vlada.

IMF je v Argentini močno osovražen, saj ga ljudje krivijo za gospodarski propad države leta 2001, potem ko ji je sklad zavrnil nadaljnjo finančno podporo. Bančni sistem je bil v večji meri paraliziran, učinki krize pa so bili za državo in prebivalce uničujoči.

Opozicija za krizo krivi Macrijeve desnosredinske politike, med njimi krčenje sredstev za socialne storitve.