Argentinski zunanji minister Santiago Cafiero je prošnjo uradno predal britanskemu kolegu Jamesu Cleverlyju med vrhom skupine G20 v Indiji. Argentinska vlada je ob tem pozvala London k sestanku, na katerem bi v okviru Združenih narodov razpravljali o usodi otokov.

Cleverly se je odzval z ostrim tvitom, v katerem je zapisal: "Falklandski otoki so britanski. Tamkajšnji prebivalci imajo pravico, da sami odločajo o svoji prihodnosti, in odločili so se, da ostanejo samoupravno britansko čezmorsko ozemlje." Britanski minister za Amerike in Karibe David Rutley pa je dejal, da ga je poteza Buenos Airesa "razočarala".

Argentina je s to pobudo prenehala izpolnjevati dogovor, imenovan pakt Foradori-Duncan iz leta 2016. Gre za neobvezujoči dogovor med državama, v katerem sta strani spoznali, da se o vprašanju suverenosti otokov ne strinjata, a da bosta kljub temu izboljšali trgovinske in varnostne odnose.

Leta 2013 so na otokih izvedli tudi referendum, na katerem so prebivalci z 99,8-odstotno podporo odločili, da ostanejo britansko čezmorsko ozemlje.

Falklandski otoki, ki se v španskem jeziku imenujejo Malviniski otoki, ležijo v južnem delu Atlantskega oceana, od Argentine so oddaljeni okoli 600 kilometrov.

V vojni umrlo 900 ljudi

Otoki imajo okoli 3000 prebivalcev. Od leta 1833 so pod britansko upravo, vendar jih Argentina zahteva zase, češ da je pravico do njih "podedovala" od Španije. Zaradi njih sta se Argentina in Združeno kraljestvo zapletla tudi v vojno. Tedanji argentinski diktator Leopoldo Galtieri je namreč 2. aprila 1982 odredil invazijo in zavzetje Falklandov, tedanja britanska premierka Margaret Thatcher pa je odgovorila z vojsko. Vojna, ki je sprožila največjo britansko zračno in pomorsko bitko po drugi svetovni vojni, je bila kratka, a krvava. Na obeh straneh je zahtevala okoli 900 življenj. Spopad se je 14. junija 1982 končal z argentinskim porazom.