Tako kot v večini latinskoameriških držav je tudi v Argentini splav prepovedan. Dovoljen je le v primeru posilstva ali ko sta ogrožena življenje ali zdravje matere.

Predlagani zakon legalizira umetno prekinitev nosečnosti v prvih 14 tednih nosečnosti in po tem obdobju v primerih poškodb fetusa, zaradi katerih otrok ne bi mogel preživeti zunaj maternice. Predlog zakona je spodnji dom parlamenta potrdil junija.

Glede na dozdajšnje izjave senatorjev je bolj verjetno, da bodo zakon zavrgli, saj mu domnevno nasprotuje kar 38 od 72 senatorjev, poročajo tuje tiskovne agencije. Ena izmed možnosti je tudi, da bo senat dopolnil zakon, ki bi se nato vrnil v razpravo in glasovanje v spodnji dom.

Senatorji bodo o zakonu predvidoma glasovali v četrtek zjutraj po krajevnem času. Argentinski predsednik Mauricio Macri je pozval senat k demokratični razpravi, ne glede na rezultat, čeprav sam zagovarja "življenje".

Debata o splavu razdelila Argentince
Razprava o legalizaciji pravice do splava je razdelila argentinsko družbo. Glede na raziskavo tehnične fakultete na univerzi v Buenos Airesu legalizacijo splava podpira 60 odstotkov Argentincev, med njimi so predvsem mladi, poroča Al Džazira.

Čeprav je bila Argentina prva latinskoameriška država, ki je leta 2010 uzakonila poroke istospolnih partnerjev, ostaja pod močnim vplivom Katoliške cerkve in rojaka papeža Frančiška, ki je bil prej nadškof Buenos Airesa. Frančišek je med drugim dejal, da je namerna prekinitev nosečnosti ostudna, primerjal jo je z nacizmom, piše francoska tiskovna agencija AFP.

Protestniki pozivajo oblasti
Protestniki argentinske oblasti pozivajo, naj uzakonijo pravico žensk do splava. Nekatere argentinske protestnice so si med protesti nadele oprave, podobne tistim iz televizijske serije po istoimenski knjigi Deklina zgodba. Avtorica knjige Margaret Atwood je navdih za zgodbo delno namreč črpala tudi v argentinski zgodovini, ko je vojaška oblast med letoma 1976 in 1983 ugrabila in umorila 30.000 ljudi. Noseče ženske so pustili žive vse do poroda, nato pa jih prav tako usmrtili, poroča Guardian.

Tudi Atwoodova se je junija pridružila protestom in podpredsednico Gabi Michetti pozvala, naj argentinskim ženskam dajo možnost odločanja. Podpredsednica je nekaj dni zatem odgovorila, da bi sama prepovedala splav tudi v primeru posilstva. "Otroka lahko še vedno daste v posvojitev in nobene škode ni storjene," je po poročanju Guardiana dejala za argentinski časopis La Nación.

Pol milijona neregistriranih splavov
Po podatkih ministrstva za zdravje je bilo 43 od 245 smrti nosečnic v letu 2016 v Argentini posledica splava. Nevladne organizacije medtem opozarjajo, da vsako leto v državi izvedejo 500.000 neregistriranih splavov.

V Latinski Ameriki je splav dovoljen v Urugvaju, na Kubi in v mehiški prestolnici Ciudadu de Mexicu. V skoraj vseh državah je dovoljen v primeru posilstva ali ogroženosti življenja matere. Popolnoma pa je prepovedan v srednjeameriških državah Salvador, Honduras in Nikaragva. Na svetu je sicer okoli 20 držav, kjer je umetna prekinitev nosečnosti popolnoma prepovedana, med njimi je kot edina članica Evropske unije tudi Malta.