Za vložitev novega predloga morajo senatorji tako počakati leto dni. Trenutna zakonodaja v Argentini dovoljuje splav le v primerih posilstva ali ogroženosti zdravja nosečnice.

Predlagani zakon pa bi dovolil umetno prekinitev nosečnosti v prvih 14 tednih nosečnosti in po tem obdobju v primerih poškodb fetusa, zaradi katerih otrok ne bi mogel preživeti zunaj maternice. Predlog zakona je spodnji dom parlamenta sicer potrdil junija.

Med glasovanjem so se pred parlamentom zbrali tako nasprotniki kot zagovorniki predloga, poroča BBC.

Nasprotniki pravice žensk do splava proslavljajo. "To glasovanje je pokazalo, da je Argentina še vedno država, ki zastopa družinske vrednote," je dejala 32-letna aktivistka proti splavu Victoria Osuna.

Na drugi strani pa so zagovorniki pravice do splava, ki si že leta prizadevajo, da bi sprejeli ta predlog, jokali in se medsebojno tolažili.

Med latinskoameriškimi državami sta le Urugvaj in Kuba povsem uzakonila splav.

Papež Frančišek: Splav je ostuden
Argentina je prva latinskoameriška država, ki je leta 2010 uzakonila poroke istospolnih partnerjev, kljub temu pa ostaja država pod močnim vplivom Katoliške cerkve in rojaka papeža Frančiška, ki je bil prej nadškof Buenos Airesa. Frančišek je med drugim dejal, da je namerna prekinitev nosečnosti ostudna, primerjal jo je z nacizmom, piše francoska tiskovna agencija AFP.

Nevladne organizacije medtem opozarjajo, da v Argentini vsako leto izvedejo 500.000 neregistriranih splavov.