Priznanje podjetja je pri znanstvenikih in strokovnjakih sprožilo dvome o zanesljivosti rezultatov, piše časopis New York Times.

AstraZeneca je v začetku tedna sporočila, da je cepivo, ki ga razvija, na kliničnih preizkušanjih v povprečju 70-odstotno učinkovito. Učinkovitost cepiva je bila sicer 90-odstotna v prvi skupini ljudi, ki so prejeli dva odmerka cepiva v razmiku enega meseca, tj. en polovični odmerek in enega celega. V drugi skupini je bilo cepivo 62-odstotno učinkovito, ko so ljudje prejeli dva cela odmerka cepiva.

"Več vprašanj kot odgovorov"

Sorodna novica Cepivo v EU-ju potrjeno najpozneje na začetku leta 2021

Ti podatki so sprožili vrsto vprašanj, med drugim, zakaj se je pojavila tako velika razlika v učinkovitosti pri različnih odmerkih in zakaj se je polovični odmerek izkazal za učinkovitejšega od celega odmerka.

Manjkalo je tudi nekaj ključnih podatkov. Podjetje je sporočilo, da se vmesni rezultati nanašajo na več kot 20.000 ljudi, od katerih jih je 131 zbolelo za covidom-19, vendar ni razkrilo, koliko je bilo tistih, ki so dobili polovičen prvi odmerek, koliko jih je prejelo celega, koliko ljudi pa placebo.

"Sporočilo za javnost je ponudilo več vprašanj kot odgovorov," je podatke komentiral John Moore, profesor mikrobiologije in imunologije na Univerzi Weill Cornell.

Dodatno zmedo je povzročilo to, da je AstraZeneca rezultate objavila na podlagi dveh različnih kliničnih testiranj v Združenem kraljestvu in Braziliji, kar je v nasprotju z običajno prakso.

Direktor AstraZenece: Napako naredil pogodbeni sodelavec

Potem ko je vrednost delnic AstraZenece v ponedeljek padla, so predstavniki podjetja na več zasebnih videoklicih analitikom pojasnjevali podrobnosti, ki v sporočilih za javnost niso bile objavljene. To sicer ni neobičajno, a pomisleke sproža dejstvo, da teh podatkov ne dobi širša javnost, piše New York Times.

Direktor AstraZenece za večino raziskav in razvoja Menelas Pangalos je pojasnil, da niso predvideli, da bo dobil delež sodelujočih v raziskavi le polovični odmerek, ampak je šlo za napako. Po njegovem mnenju je sicer to srečno naključje, saj so tako znanstveniki prišli do učinkovitejšega načina odmerjanja cepiva.

V intervjuju za New York Times je Pangalos pojasnil, da je napako pri odmerkih naredil pogodbeni sodelavec podjetja in da so po odkritju napake nemudoma obvestili regulatorje. Ti so odobrili načrt za nadaljevanje preizkušanja cepiva v različnih odmerkih.

"Dejstvo je, da bi se napaka lahko izkazala za koristno," je poudaril in dodal, da napaka ni ogrozila nikogar.

Ameriški znanstveniki: "Rezultati niso jasni"

Na vprašanje, zakaj je AstraZeneca te podatke razkrila analitikom z Wall Streeta, nekaterim uradnikom in strokovnjakom, ne pa tudi javnosti, je Pangalos odgovoril, da je po njegovem mnenju najbolje o rezultatih pisati v znanstvenih revijah, in ne v časopisih.

Da sicer obetavni rezultati niso jasni, so opozorili ameriški strokovnjaki, ki so razkrili, da ne vključujejo podatkov za starejše. To je pri znanstvenikih sprožilo dvome o zanesljivosti rezultatov.

"Mislim, da so porušili zaupanje v celoten program razvoja cepiva," je dejal analitik za investicijsko banko SVB Leerink Geoffrey Porges.

Napovedali dodatno študijo

Generalni direktor AstraZenece Pascal Soriot je dejal, da zdaj, "ko so, kot kaže, našli boljšo učinkovitost cepiva, morajo to potrditi, tako da je potrebna dodatna študija".

Za Bloomberg je izrazil pričakovanje, da bi rezultate te mednarodne študije lahko pridobili hitreje, saj vedo, da je učinkovitost cepiva visoka, tako da bodo potrebovali manj bolnikov. Ne pričakuje, da bi nova preizkušanja upočasnila odobritev cepiva pri regulatorjih v Združenem kraljestvu in Evropski uniji.