Letalo ameriške vojske C-17. Fotografija je simbolična. Foto: Reuters
Letalo ameriške vojske C-17. Fotografija je simbolična. Foto: Reuters

Iz ZDA sta v Gvatemalo odleteli dve letali ameriške vojske, na vsakem od njiju je bilo približno 80 prebežnikov, je potrdil ameriški uradnik.

"Gvatemala in Združene države Amerike so se zavezale, da bodo odpravile nezakonite migracije in okrepile varnost na mejah. Začenši z dvema poletoma danes," je sporočilo zunanje ministrstvo.

Eden od vojaških uradnikov je še dejal, da je to prvič po dolgem času, da so ameriška vojaška letala uporabili za prevoz prebežnikov.

Gvatemalski prebežniki po prihodu na letalsko oporišče ameriške vojske La Aurora v Gvatemali. Foto: Reuters
Gvatemalski prebežniki po prihodu na letalsko oporišče ameriške vojske La Aurora v Gvatemali. Foto: Reuters

Ameriški predsednik Donald Trump je v ponedeljek po nastopu mandata izdal vrsto izvršnih ukazov, s katerimi želi zajeziti nezakonito priseljevanje: nezakonito priseljevanje razglasil za izredno stanje, ameriško vojsko zadolžil za pomoč pri varovanju meje, izdal široko prepoved azila ter napovedal množične deportacije in sprejel ukrepe za omejitev državljanstva za otroke, rojene na ameriških tleh.

20. januarja z izvršnim ukazom Pentagonu naročil, naj za vzpostavitev "popolnega operativnega nadzora nad južno mejo Združenih držav" pošlje toliko vojakov, kolikor bo treba.

"Začeli so se deportacijski leti," je na družbenem omrežju X sporočila tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt. Pentagon je sporočil, da bo ameriška vojska zagotovila zračne sile izgon več kot 5000 priseljencev, ki so jih ameriške oblasti zadržale v El Pasu v Teksasu in San Diegu v Kaliforniji.

ZDA na mejo z Mehiko pošilja vojsko

Mehiške oblasti v obmejnem mestu Ciudad Juarez postavljajo šotor, v katerem bodo začasno nastanili prebežnike, izgnane iz Združenih držav Amerike. Foto: Reuters
Mehiške oblasti v obmejnem mestu Ciudad Juarez postavljajo šotor, v katerem bodo začasno nastanili prebežnike, izgnane iz Združenih držav Amerike. Foto: Reuters

V začetku tega tedna je Trumpova vlada sporočila, da bo ameriška vojska na mejo z Mehiko poslala 1500 dodatnih aktivnih vojakov.

Vojska se pripravlja na pošiljanje drugega vala vojakov na mejo z Mehiko prihodnji teden, ki bo verjetno vključeval vojake iz 82. zračnodesantne brigade. Vojaški uradnik je dejal, da bi lahko bilo dodatnih vojakov več tisoč, vendar uradna odločitev še ni bila sprejeta.

Enote 82. zračnodesantne divizije so v pripravljenosti za hitro napotitev v krizne razmere po svetu, običajno na konfliktna območja in ne na mejo ZDA z Mehiko.

Neuradno naj bi se v ameriški administraciji pogovarjali o napotitvi do 10.000 vojakov v daljšem časovnem obdobju, čeprav končna številka še ni določena.

Trump je med prvim mandatom kot pomoč pri nadzorovanju meje z Mehiko na jug ZDA poslal 5200 vojakov. Tudi prejšnji predsednik Joe Biden je na mejo poslal vojake v aktivni sestavi.

Agenti ICE-ja v New Jerseyju aretirali 538 ljudi

Ameriški agenti iz agencije za priseljevanje in carine (ICE) so v četrtek v raciji na delovišču v Newarku v New Jerseyju aretirali 538 ljudi. Župan Newarka Ras Baraka je agente agencije za priseljevanje in carino (ICE) obtožil kršenja pravic, saj pri raciji niso predložili naloga ter da so pridržali "tako prebivalce brez dokumentov kot tudi državljane".

"Eden od priprtih je bil tudi veteran ameriške vojske, ki je ob tem ponižan, saj so postavili pod vprašaj legitimnost njegove vojaške dokumentacije," je dejal Baraka. Tiskovni predstavnik agencije je dejal, da ICE preiskuje incident, in dodal, da imajo agenti pravico zahtevati identifikacijo.

Župan Newarka Ras Baraka. Foto: Reuters
Župan Newarka Ras Baraka. Foto: Reuters

Tiskovna predstavnica Leavitt je na družbenem omrežju X sporočila, da je Trumpova administracija v četrtek aretirala 538 ljudi, vse pa je opisala kot "nezakonite priseljenske kriminalce". Povedala je, da so bili med njimi člani venezuelske tolpe in osebe, obsojene zaradi spolnih kaznivih dejanj.

Leavitt ni navedla več podrobnosti. Številne študije so pokazale, da priseljenci ne izvajajo kaznivih dejanj v večji meri kot Američani, rojeni v ZDA. Druge študije ugotavljajo, da priseljenci, ki so v ZDA nezakonito, prav tako ne izvajajo kaznivih dejanj v večji meri.

Baraka je leta 2017 podpisal izvršni ukaz, s katerim je Newark razglasil za eno od t. i. mest "zatočišč", ki omejujejo sodelovanje z zveznimi uradi za priseljevanje. Prav tako je bil že med Trumpovim prvim mandatom glasen nasprotnik njegove politike priseljevanja.

Od približno 11 milijonov priseljencev, ki od leta 2022 v ZDA bivajo nezakonito ali z začasnim statusom, jih je približno 44 odstotkov živelo v državah s tovrstnimi zakoni.