Tedanji vrh se je odvijal v povolilnem ozračju v Ameriki in pod vtisom vzpona avtokratskih režimov, tokrat pa je Joe Biden z zadovoljstvom poudaril krepitev in medsebojno sodelovanje demokracij.
Deklaracijo je izdelalo posebno telo, sestavljeno iz predstavnikov 65 držav z vseh celin. Deklaracija podpisnike zavezuje k varstvu človekovih pravic, svobodi medijev in vladavini prava. Zavezuje jih, da preganjajo kršilce človekovih pravic ter podpirajo ljudi, ki se zavzemajo za svobodo in zavračajo agresijo, vključno s tisto v Ukrajini.
Deklaracija jih zavezuje tudi boju proti vsem oblikam diskriminacije in izključevanja ter boju proti korupciji in transnacionalnim grožnjam, kamor spadajo tudi dezinformacije. V deklaraciji je poudarjeno še spoprijemanje s svetovnimi izzivi, kot so trajnostni razvoj, podnebne spremembe, svetovno zdravje in varnost prehrane.
Svet se obrača v smeri svobode, je ugotovil Biden, z izjemno držav, kot naj bi bili Kitajska in Rusija. "Mislim, da se spoprijemamo z odločilnim izzivom naše dobe. Danes lahko ponosno zatrdimo, da demokracije po svetu postajajo močnejše, ne šibkejše. Avtokracije so tiste, ki so vse bolj šibke. To je neposredni rezultat povezovanja vseh nas, ki to počnemo z zaupanjem vase in prepričanjem o naši stvari," je dejal.
Če je prvi vrh prinesel predsedniško pobudo za demokratično prenovo, ki za pomoč novim programom in politikam po svetu črpa iz sklada 400 milijonov dolarjev, tokratni vrh v te namene prinaša še več sredstev.
"V tesnem sodelovanju s kongresom nameravamo dodati 690 milijonov dolarjev za financiranje pobude v naslednjih dveh letih. V obdobju treh let namerava moja administracija skupaj s kongresom zagotoviti skupaj 9,5 milijarde dolarjev za vsa naša prizadevanja za napredek demokracije po svetu. Ko se bo to zgodilo, bomo vsi varnejši," je dejal Biden.
Letos se vrha udeležuje 121 držav, med njimi tudi nekatere, ki predlani niso bile vabljene. Še zmeraj pa vabila niso dobili Savdska Arabija, Egipt, Singapur, Turčija in Madžarska.
Predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar je v torek v neuradnem delu zasedanja sodelovala na tematskem dogodku o povezavi med demokracijo in pravicami žensk. Včeraj pa je v nagovoru plenarnega zasedanja ruski napad na Ukrajino opredelila kot grobo kršitev Ustanovne listine ZN-a, izziv za demokracijo in vladavino prava.
Predsednici se zdi zastrašujoče, kako v mednarodni politiki argument moči porazi moč argumenta, pri tem pa treba predvsem zaščititi ranljive.
Vrh se bo s tematskimi razpravami v sodelovanju s civilno družbo nadaljeval in končal danes.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje