"Danes se v Ameriki oblikuje oligarhija izjemnega bogastva, moči in vpliva, ki resnično ogroža našo celotno demokracijo, naše osnovne pravice in svobodo," je dejal 82-letni Biden.

"Naš sistem ločitve oblasti, sistem zavor in ravnovesij, morda ni popoln, a je ohranil našo demokracijo skoraj 250 let, dlje kot katera koli druga država v zgodovini, ki je poskusila tako drzen eksperiment," je dejal.

Opozoril je na izjemno bogat "tehnološko-industrijski kompleks", ki ima po njegovih besedah lahko nenadzorovano moč nad Američani, s čimer je po poročanju BBC-ja mislil na najbogatejšega človeka na svetu Elona Muska, ki je blizu naslednjem predsednik ZDA Donaldu Trumpu in je tudi finančno podprl njegovo volilno kampanjo.

V govoru iz Ovalne pisarne, kjer se je zbrala njegova družina, je Biden poudaril tudi dosežke svoje administracije v štiriletnem mandatu. Navedel je nova delovna mesta, naložbe v infrastrukturo, zdravstveno varstvo, ravnanje ob pandemiji covida-19 in zagotavljanje večje varnosti v ZDA. Tudi drugi tehnološki milijarderji, kot sta Jeff Bezos in Mark Zuckerberg, si prizadevajo okrepiti odnose s Trumpom, ki bo mesto predsednika zasedel 20. januarja.

Biden je poudaril, da bo "trajalo nekaj časa, da bi občutili vse, kar smo skupaj storili". V sredo objavljena anketa ameriške televizije CNN je pokazala, da ima o Bidnu pozitivno mnenje le 36 odstotkov Američanov.

Trumpu zaželel uspeh

Biden je prihajajoči Trumpovi administraciji zaželel uspeh, nato pa podal vrsto opozoril. Med drugim je dejal, da želijo močne sile s svojim nenadzorovanim vplivom odpraviti ukrepe, ki so jih sprejeli za spopadanje s podnebno krizo, da bi služile svojim lastnim interesom za moč in dobiček.

Opozoril je tudi, da so Američani zasuti z lažnimi in netočnimi informacijami, kar omogoča zlorabo moči. Kritičen je bil tudi do podjetij, ki obvladujejo družbene medije, kot je Meta, ki je nedavno napovedala, da ne bo več sodelovala z neodvisnimi preverjevalci dejstev. "Družbeni mediji se odpovedujejo preverjanju dejstev. Resnico dušijo laži zaradi moči in dobička," je dejal.

V zvezi s tem je kritiziral tudi vrhovno sodišče ZDA in pozval k omejitvi mandata vrhovnih sodnikov.

Biden se je dotaknil tudi predsedniške imunitete. "Ustava potrebuje novo določilo, ki bo nedvoumno povedalo, da noben predsednik ne uživa imunitete za kazniva dejanja, storjena v času mandata. Moč predsednika ni neomejena. Ni absolutna in ne sme biti. In v demokraciji koncentracija oblasti in bogastva povzročata še eno nevarnost – zaradi njiju prihaja do erozije občutka enotnosti in skupnega cilja, posledica pa so nezaupanje in delitve."

Med drugim je opozoril tudi na nevarnosti umetne inteligence in dejal, da morajo ZDA pri tem prevzeti vodilno vlogo pred državami, kot je Kitajska.

V poslovilnem govoru je Biden kot enega svojih dosežkov omenil v sredo doseženi dogovor o ustavitvi ognja v Gazi. Kot je dejal Biden, ki je maja lani predložil svoj načrt za končanje vojne v Gazi, so bila pogajanja ena najtežjih v njegovi karieri. Kritiki sicer opozarjajo, da bi lahko Biden s pritiskom na Izrael kadar koli od oktobra 2023 dosegel prekinitev ognja.