Protestnike na newyorški univerzi Columbia, kjer so se protesti v podporo Palestincem začeli, sta v petek obiskala demokratska kongresnika Alexandria Ocasio Cortez in Jamaal Bowman in jim izrazila podporo. "Vsakega vodjo, ki poziva k nasilju nad mirnimi protestniki, bi moralo biti globoko sram," je po poročanju študentskega medija Bwog dejala Ocasio Cortez. To je bila kritika predsednika predstavniškega doma kongresa, republikanca Mika Johnsona, ki je med obiskom univerze v sredo grozil z mobilizacijo nacionalne garde.

Newyorška kongresna delegacija je predlagala zakon za vzpostavitev funkcije "nadzornika za antisemitizem" na newyorških izobraževalnih ustanovah, ki prejemajo zvezno finančno podporo. Več kot 100 izraelskih študentov na Columbii je vodstvo univerze pred dnevi pozvalo, naj jim zagotovi zaščito, ker se v kampusu ne počutijo več varne in se bojijo za svoje življenje.

Med protesti sicer ni bilo večjih neredov ali nasilja razen sredi tedna, ko je policija po prerivanju aretirala več študentov, ker niso hoteli odstraniti protestnega šotorskega naselja v kampusu. Vse pridržane so po kratkem zaslišanju pred sodiščem po nekaj urah izpustili. Zaradi aretacij pa so se protestu pridružili številni drugi študenti in postavili nove šotore.

Senat univerze Columbia je v petek sprejel resolucijo za oblikovanje posebne preiskovalne komisije, ki bo preiskala ravnanje vodstva med protesti – med drugim jim očita, da so s tem, ko so zaprosili za policijsko posredovanje, ogrozili akademsko svobodo in svobodo izražanja. Dostop do kampusa, ki je bil do protestov odprt za vse, je zdaj dovoljen le zaposlenim in študentom, ki se morajo identificirati policistom.

Kot navaja New York Times, so se v podporo študentom na univerzi Columbia in proti vojni v Gazi protesti v zadnjih dneh razširili še na okoli 40 študentskih kampusov po ZDA. Protestniki so bili po navedbah časopisa večinoma mirni, z redkimi izjemami, a so se ponekod kljub temu končali z množičnimi aretacijami – v noči na petek je policija v Bostonu (največ na kolidžu Emerson) pridržala najmanj 100 študentov, več kot 20 jih je v priporu noč preživelo tudi v Ohiu, poroča Guardian.

Nekaterih protestnikov, na primer študentov kalifornijske politehnične univerze Humboldt, ki so že od ponedeljka zabarikadirani v eni od stavb v kampusu, pa po drugi strani ni odgnala niti grožnja s policijo, a jih ta – v nasprotju s pričakovanji – ni nasilno razgnala. Je pa univerza do konca semestra zaprla celoten kampus.

Po poročanju AP-ja ravnanju vodstev univerz vse glasneje nasprotujejo tudi nekateri zaposleni – več predstavnikov zaposlenih na univerzah v Kaliforniji, Georgii in Teksasu je tako pozvalo k glasovanju o nezaupnicah (in jih ponekod tudi že uspešno izvedlo) vodstvu univerz, vendar gre le za simbolično dejanje, saj nimajo pristojnosti za menjavo vodstva. A kot navaja AP, gre le še za enega v vrsti pritiskov na vodstva univerz, ki se že tako zaman trudijo ustaviti vse večji val protestov, ki je izbruhnil tik pred tradicionalnimi majskimi podelitvami diplom.

Ameriški študenti proti vojni v Gazi protestirajo že od njenega začetka 7. oktobra lani. Na univerzi Brown je policija jeseni aretirala 61 študentov, februarja letos pa je več kot 20 študentov iste univerze osem dni gladovno stavkalo, poroča Washington Post. Po policijskem posredovanju na Columbii pa so se protesti okrepili in prerasli v enega največjih študentskih protestov zadnjih let v ZDA.

Oglasili sta se tudi Ameriška zveza za državljanske svoboščine (ACLU) in organizacija za človekove pravice Human Rights Watch, ki sta v petek pozvali tako oblasti kot vodstva univerz, naj študentom omogočijo svobodo govora in naj nadaljevanje protestov proti vojni v Gazi dovolijo.

V petek so šotorsko naselje postavili na univerzi Severne Karoline, kjer se je zbralo približno 75 študentov, poroča CNN. Na državni univerzi v Arizoni so v petek zaradi postavitve šotora aretirali tri študente, na ozemlju univerze Colorado so v četrtek aretirali 40 študentov, iz Atlante in nekaterih drugih mest pa poročajo o nasilju policije nad protestniki.

Študenti zahtevajo prekinitev sodelovanja z Izraelom, dokler traja nasilje v Gazi, univerzo pa pozivajo, naj svoje naložbe umakne iz podjetij, ki pomagajo oboroževati Izrael.

Zgodovinar David Cortright z univerze Notre Dame je za Washington Post proteste primerjal z drugimi večjimi podobnimi študentskimi gibanji v zadnjih 60 letih, kot je bilo nasprotovanje apartheidu v Južni Afriki ali finančnemu kapitalizmu (Okupiraj Wall Street).

Vodstva univerz upajo, da se bodo razmere umirile junija, ko bo konec predavanj. Analitiki pa opozarjajo, da bi se lahko študenti poleti preusmerili na nacionalni konvenciji republikanske in demokratske stranke pred novembrskimi predsedniškimi volitvami, poroča STA.