Ni šlo torej za glasovanje o tem, ali naj Trumpa odstavijo s položaja predsednika. Za resolucijo so sicer glasovali le demokrati, med katerimi sta se dva, ki zastopata okrožji, v katerih je Trump leta 2016 zmagal, pridružila republikancem. Bela hiša je sprejetje resolucije že obsodila.
Izid glasovanja je bil pričakovan, čeprav je bilo demokratskih prebegov iz okrožij, kjer med volivci še vedno ni izrazite podpore za odstavitev Trumpa, malce manj od napovedi.
Preiskavo pred ustavno obtožbo zaradi Trumpovega pogojevanja vojaške pomoči Ukrajini z uvedbo preiskave o očitkih o njenem vpletanju v volitve leta 2016 na strani demokratov in prek sina tudi preiskavo političnega nasprotnika Josepha Bidna vodijo trije kongresni odbori za zaprtimi vrati.
Takšne preiskave so pred ustavno obtožbo Richarda Nixona in Billa Clintona vodili posebni tožilci, kongres pa je ob prejemu materiala sprožil lastna javna zaslišanja.
Posebnega tožilca tokrat ni in preiskavo vodijo kongresni odbori sami, resolucija, ki po ustavi ni bila potrebna, pa je poleg izrisa pravil za nadaljevanje postopka namenjena odpravi pritožb republikancev o tajnem postopku, v katerem se predsednik ne more braniti. Trump postopku očita nelegitimnost.
Resolucija opisuje, kako bo odbor za obveščevalne dejavnosti, ki skupaj z odboroma za mednarodne odnose in vladni nadzor vodi preiskavo pred ustavno obtožbo, sestavil poročilo o zaslišanjih za zaprtimi vrati in ga predal odboru za pravosodje, ki bo vodil javna zaslišanja. Prepisi tajnih zaslišanj bodo vmes postali javni.
Priče bodo lahko predlagali tudi republikanci, vendar le, če se bo z njimi strinjala tudi večina. Trumpovi odvetniki bodo lahko sodelovali pri odprtem postopku, vendar pa bo predsednik odbora Jerry Nadler odločal o njihovih zahtevah sproti glede na to, ali bodo še naprej ovirali postopek z zavračanjem predaje dokumentov in prepovedjo udeležbe pričam na zaslišanjih.
Pravosodni odbor bo na koncu glasoval o potrditvi obtožnice proti Trumpu, kar bo potem šlo na glasovanje pred celoten predstavniški dom. Postopek se potem predvidoma prihodnje leto seli v senat, kjer senatorji nastopajo kot porota, ki bo odločala o tem, ali bo Trump ostal na položaju.
Za zdaj nič ne kaže, da bi demokratom uspelo pridobiti na svojo stran 20 republikanskih senatorjev za dvotretjinsko večino, ki je potrebna za odstavitev predsednika ZDA.
Preiskavo sprožil pogovor med Trumpom in Zelenskim
Preiskava je bila uvedena po novici o telefonskem pogovoru med Trumpom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim 25. julija, katerega delni prepis je dal Trump objaviti, čeprav so ga v Beli hiši po izrazih zaskrbljenosti tistih, ki so ga po službeni dolžnosti poslušali, shranili v posebnem, ločenem sistemu.
Trump nenehno ponavlja, da je bil pogovor "popoln", brez napake in brez pritiska na Ukrajino. Preiskavo označuje za nadaljevanje "lova na čarovnice" in celo "linčanje".
Kljub resoluciji, ki naj bi nevtralizirala republikanske kritike, ni pričakovati spremembe političnih stališč. Demokrati pravijo, da branijo ustavo pred samovoljo predsednika, republikanci pa, da gre za poskus izničenja volje ljudstva na volitvah leta 2016.
"Demokrati so prestrašeni, ker vedo, da Trumpa na volitvah ne morejo premagati," je dejal vodja republikanske manjšine v predstavniškem domu Kevin McCarthy.
Enotnost republikancev v predstavniškem domu pošilja sporočilo senatu, ki bo dejansko sodil Trumpu, da gre pri ustavni obtožbi za strankarsko politiziranje.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje