Gre za druge volitve tako predsednika kot parlamenta v letu dni, ki so jih oblasti zaradi pandemije že večkrat preložile. Za zmago na volitvah mora kandidat v prvem krogu zbrati več kot 50 odstotkov glasov, zadostuje pa jih tudi 40, če ima deset odstotnih točk prednosti pred zasledovalcem. Drugi krog volitev, na katerih Bolivijci volijo tudi parlament in podpredsednika, je predviden 29. novembra.

Po Moralesovim odstopom brezvladje

Novembra lani je dotedanji predsednik Evo Morales razglasil zmago za že četrti mandat na čelu države, a opozicija je vztrajala, da so volitve zaznamovale prevare. Po več tednih protestov je odstopil in zapustil državo. Trenutno živi v Argentini.

V boj za predsedniško mesto njegova stranka Gibanje za socializem (MAS) zdaj pošilja nekdanjega ministra za gospodarstvo Luisa Arceja, ki mu ankete napovedujejo približno 29 odstotkov glasov. S podporo približno 19 odstotkov mu sledi sredinski kandidat, nekdanji predsednik Carlos Meza, za njim pa je desni politik Luis Fernando Camacho s približno desetimi odstotki glasov.

Za predsedniški položaj se je sprva potegovala tudi začasna predsednica Jeanine Anez, ki pa je septembra umaknila kandidaturo, saj da bi preveč kandidatov lahko prispevalo k zmagi Luisa Arceja. Enak motiv je k odpovedi kandidaturi pred dnevi spodbudil tudi nekdanjega predsednika države Jorgeja Quirogo. Čeprav največ podpore uživa Arce, pa bi bil lahko v drugem krogu poražen, če bi Mezo podprle še druge stranke, ki si želijo preprečiti vladanje stranki MAS.

Od Moralesovega odhoda se je razdor med nasprotnima taboroma v Boliviji le še poglobil.

Kaj bo po volitvah?

Ne glede na to, katera stran bo zmagala, bo druga po vsej verjetnosti vztrajala, da je prišlo do volilnih goljufij in stabilizacija države naj bi bila tudi po volitvah le malo verjetna.

Obstaja tudi bojazen pred ponovitvijo nasilja, kakršno je izbruhnilo po lanskih volitvah in v katerem je bilo ubitih več deset ljudi. Nasilni incidenti in protesti so zaznamovali tudi obdobje pred volitvami. Avgusta so, denimo, podporniki stranke MAS protestirali zaradi prestavljanja volitev in po državi postavili več cestnih zapor.

Čeprav ga ni v domovini, Morales ohranja velik vpliv v državi, kjer mu številni pripisujejo zasluge za dvig življenjske ravni in okrepitev enakopravnosti, zlasti na strani staroselskih prebivalcev, ki predstavljajo približno 40 odstotkov 12-milijonskega prebivalstva.

Morales je tudi nacionaliziral rezerve nafte in plina, vlagal v socialne programe ter infrastrukturo in dosegel gospodarsko rast krepko nad regionalnim povprečjem.
Glavne stranke, ki stojijo nasproti njegovemu taboru, po drugi strani Moralesa kritizirajo kot avtoritarnega in skorumpiranega. Obtožb korupcije in represije nad podporniki stranke MAS in kritičnimi mediji je po poročanju DPA deležna tudi začasna vlada.