Maduro si je že pred volitvami zagotovil uspeh, saj je še pred njihovim razpisom vrhovno sodišče imenovalo novo sestavo državne volilne komisije, ta pa je med drugim povečala število poslancev. Parlament ima sicer samo še simbolično vlogo, saj ga je Maduro že leta 2017 oslabil z vzpostavitvijo sebi zveste ustavodajne skupščine, medtem ko odločitve parlamenta razveljavlja prav tako zvesto mu vrhovno sodišče.

Guaido: Gre za lažne volitve

Vodja opozicije Juan Guaido, ki se je januarja lani kot predsednik parlamenta razglasil za začasnega predsednika države, zato s 27 desnosredinskimi in desnimi opozicijskimi strankami, združenimi v Omizje za demokratično enotnost (MUD), bojkotira volitve, saj ne verjamejo v poštenost teh "lažnih volitev", ki so jih označili za farso. Pozvali so k neke vrste referendumu med 7. in 12. decembrom s ciljem pridobitve podpore javnosti za to, da bi sedanji poslanci ostali na položaju in za mednarodne sankcije.

Maduro je pred volitvami dejal, da bo takoj odstopil s položaja, če bo opozicija na volitvah dobila večino v parlamentu, in da bo omogočil razpis predsedniških volitev. To njegovo sporočilo je namenjeno vodjem raznorodnih opozicijskih strank, ki bodo sodelovale na volitvah, kot sta nekdanja predsedniška kandidata Javier Bertucci in Henri Falcon.

Neznana usoda pet milijonov državljanov

Venezuela ima več kot 20 milijonov volivcev, vendar za pet milijonov ljudi, ki so zaradi humanitarne krize v gospodarsko uničeni državi odšli v tujino, ni znano, ali bodo lahko volili. Tokrat bodo za petletni mandat volili več poslancev, 277 namesto sedanjih 167. Za položaje se bo potegovalo kar 14.400 kandidatov iz 107 političnih strank, vključno z Madurovo Združeno socialistično stranko Venezuele (PSUV).

Volitve potekajo v času naraščanja okužb z novim koronavirusom in ukrepov za zajezitev okužb. Pričakovati je nizko, okoli 30-odstotno volilno udeležbo.