Mehiški predsednik Enrique Peña Nieto je dejal, da lahko migranti začasne identifikacijske dokumente, delovno dovoljenje, zdravstveno oskrbo ali šolanje za njihove otroke pridobijo tako, da zaprosijo za azil v mehiških državah Chiapas in Oaxaca. Shemo je predsednik poimenoval "Počuti se doma".

"Ta načrt je samo za tiste, ki spoštujejo mehiške zakone, in gre za prvi korak do trajne rešitve za tiste, ki jim bo dodeljen status begunca v Mehiki," je dejal Peña Nieto.

Predsednik ni pojasnil, kaj se bo zgodilo z migranti, ki bodo vseeno nadaljevali svojo pot proti ZDA, poroča BBC, a mehiški uslužbenci so dejali, da bo ljudem, ki se ne bodo kvalificirali za status begunca, grozil izgon iz države.

Konvoj je trenutno v mestu Arriaga na zahodu zvezne države Chiapas. Po poročanju BBC-ja večina migrantov v konvoju nima namena opustiti načrta priti do ZDA. "Res, življenje tu je sicer mirnejše kot doma, a še ne vedno ni tako kot v ZDA, kjer bi bilo boljše. To je cilj – imeti boljše življenje," je dejal José Santos iz Hondurasa.

1.700 ljudi zaprosilo za azil
Mehiška vlada je sporočila, da je več kot 1.700 ljudi iz konvoja že zaprosilo za azil, nekateri so se vrnili domov. Ocene o številu ljudi, ki potujejo v konvoju, so različne. Na začetku tedna je Mednarodna organizacija za migracije (IOM) ocenila, da gre za nekaj več kot 7.000 ljudi, pri čemer jih je večina iz Hondurasa, ki ga pretresa hudo nasilje, ljudje pa živijo v revščini. Skupina pa se je medtem razdelila, tako da je težko oceniti skupno število ljudi.

Veleposlanik Hondurasa v Mehiki Alden Rivera je v petek dejal, da bi lahko konvoj prispel v Ciudad de México prihodnji petek, sam pa je ocenil, da je v konvoju 3.500 ljudi, od tega najmanj dve tretjini iz Hondurasa.

Konvoj migrantov je pot začel pred skoraj dvema tednoma v Hondurasu, po poti pa so se mu pridružili še ljudje iz drugih srednjeameriških držav.

Kot poroča Reuters, se iz Srednje Amerike proti ZDA vsako leto odpravi na deset tisoče ljudi, ki bežijo pred nasiljem in revščino. Večina ljudi, ki jih zaustavijo na ameriški meji z Mehiko, je iz Hondurasa, Gvatemale in Salvadorja.

Trump grozi z vojsko
Ameriški predsednik Donald Trump, ki ameriško javnost 10 dni pred kongresnimi volitvami straši pred konvojem, je srednjeameriškim državam zagrozil z zmanjšanjem in ukinitvijo ameriške pomoči, češ da niso sposobne ustaviti migrantov. Dejal je še, da so med migranti iz Srednje Amerike tudi ljudje z Bližnjega vzhoda, pri čemer ni tega z ničimer podkrepil.

Omenil je tudi napotitev vojske na južno mejo, kamor bi lahko poslali do tisoč vojakov, da bi migrantom preprečili prečkanje meje.

6. novembra bodo potekale kongresne volitve, na katerih si bodo vladajoči republikanci prizadevali ohraniti nadzor nad kongresom.