Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil, da bo 10. junija uvedel petodstotne carine na proizvode iz Mehike, s katero imajo ZDA sklenjen prostotrgovinski sporazum, če ta ne bo ustavila nezakonite migracije. Napoved je prestrašila svetovne trge, zaskrbljene zaradi možnosti nove ameriške trgovinske vojne, poroča Reuters.

Mehiški zunanji minister Marcelo Ebrard je dejal, da je Mehika zavezana k preprečevanju migrantom iz Srednje Amerike, da pridejo do meje z ZDA. V Ciudad de Méxicu so sporočili, da bi brez prizadevanj Mehike v ZDA prišlo 250.000 priseljencev več.

Sorodna novica Zid na ameriško-mehiški meji: zaostrena retorika, stara politika

Nekateri ameriški predstavniki medtem predlagajo, da bi ZDA Mehiko označile za "varno tretjo državo", kar bi prosilce za azil iz srednjeameriških držav prisililo, da za azil namesto v ZDA prosijo v Mehiki. Ebrard je dejal, da to ne pride v poštev.

Takšna oznaka bi vsaj teoretično pomenila, da v ZDA ne bi bilo več srednjeameriških prosilcev za azil, odstranitev možnosti zanjo pa bi pomenila manj možnosti za pogajanje glede uvedbe carin.

Vzajemna gospodarska odvisnost

Mehiško gospodarstvo je močno odvisno od izvoza v ZDA. V prvem četrtletju se je skrčilo, carine pa bi mu dodatno škodile. Škodile pa naj bi tudi ameriškemu gospodarstvu, saj bi podražile številne proizvode, od avtomobilov, izdelanih v Mehiki, avtomobilskih delov in televizij do piva in hrane. Carine bi prizadele vseh 50 ameriških zveznih držav in škodile tako porabnikom kot delovnim mestom, povezanim s trgovino v obeh državah, je dejala mehiška ministrica za gospodarstvo Graciela Márquez. Ministrica je napovedala povračilne ukrepe v primeru uvedbe carin.

Predstavniki Mehike v Washingtonu so medtem opozorili, da bi lahko ameriške carine s škodovanjem regionalnim gospodarstvom povzročile še več priseljevanja v ZDA. Opozorili so tudi na ukinitev ameriške pomoči srednjeameriškim državam.

ZDA so iz Mehike lani uvozile za 347 milijard dolarjev proizvodov. Ameriška trgovinska zbornica je ocenila, da bi petodstotne carine pomenile povečanje dajatev za ameriška podjetja in potrošnike v vrednosti 17 milijard dolarjev. Tudi zaradi tega raste nasprotovanje Trumpovi napovedi tudi med republikanci, ki so začeli razpravo o tem, ali bodo morali carine preprečiti z glasovanjem v kongresu.

Trump medtem grozi z dodatnim povišanjem carin na 25 odstotkov oziroma po pet odstotkov vsak mesec do oktobra. Trgovinska zbornica je sporočila, da išče načine, da Trumpu prepreči uvedbo carin, vključno s pravnimi postopki.

ZDA zahtevajo odločnejše ukrepanje zoper migrante

Ameriški vršilec dolžnosti ministra za domovinsko varnost Kevin McAleenan je v nedeljo dejal, da mora Mehika na svojo mejo z Gvatemalo napotiti več osebja, da ustavi prihod migrantov. Mehika naj tudi zatre kriminalne mreže za tihotapljenje ljudi in več prosilcem za azil omogoči, da v Mehiki čakajo na odločitev ZDA o njihovih prošnjah, je še dejal McAleenan.

Od januarja je vlada predsednika Andrésa Manuela Lópeza Obradorja hitro povečala zapiranja in izgone migrantov, kar pa ni ustavilo prihoda družin predvsem iz Gvatemale in Hondurasa do ZDA. Številni ljudje iz teh držav bežijo pred revščino in nasiljem tolp.

Mehika je decembra privolila, da sprejme nekatere ljudi, ki so v ZDA zaprosili za azil, zdaj pa bodo v Mehiki počakali na odločitev ameriških oblasti o njihovih prošnjah. V okviru programa, ki se mu pogovorno reče "Ostani v Mehiki", je bilo tako iz ZDA v Mehiko do zdaj poslanih 8.835 ljudi.