Pismo papežu Frančišku je bilo sicer poslano 2. oktobra, a ga je mehiški predsednik na Twitterju objavil v soboto. Papež se nanj javno še ni odzval. Foto: Reuters
Pismo papežu Frančišku je bilo sicer poslano 2. oktobra, a ga je mehiški predsednik na Twitterju objavil v soboto. Papež se nanj javno še ni odzval. Foto: Reuters

Predsednik je papeža pozval tudi, naj pred 500. obletnico španskega osvajanja Mehike, ki bo prihodnje leto, začasno vrne rokopise staroselcev, ki jih hrani v svoji knjižnici. Ob obletnici v državi pripravljajo več slovesnih dogodkov.

Sporočilo je papežu sicer posredovala predsednikova žena Beatriz Gutiérrez Müller, ki se je z njim sešla v Vatikanu po petkovem srečanju z italijanskim predsednikom Sergiem Mattarello.

Staroselci si zaslužijo več

Mehiški predsednik je v pismu poudaril, da bi se morali španska vlada, španska kraljeva hiša in Vatikan ameriškim staroselcem opravičiti za "najbolj nezaslišane zločine", ki so jih španski osvajalci zagrešili po prihodu na to ozemlje leta 1521.

Mehiški predsednik od papeža zahteva, da začasno vrne tri rokopise staroselcev, ki jih hrani v vatikanski knjižnici. Foto: Reuters
Mehiški predsednik od papeža zahteva, da začasno vrne tri rokopise staroselcev, ki jih hrani v vatikanski knjižnici. Foto: Reuters

"Ne zaslužijo si le, da smo do njih prijazni, ampak si zaslužijo tudi iskreno zavezo, da se tovrstna nespoštljiva dejanja proti njihovim verovanjem in kulturi ne bodo ponovila," je o staroselcih dejal Obrador.

Za podobno potezo si je mehiški predsednik prizadeval že lani, ko je pisal papežu in španskemu kralju Filipu, vendar je španska vlada njegovo zahtevo zavrnila.

V Vatikanu hranijo redke mehiške rokopise

Tokrat Lopez Obrador od papeža zahteva tudi, da začasno vrne tri rokopise staroselcev, ki jih hrani v vatikanski knjižnici.

Med njimi je tudi Codex Borgia, izjemno barvito delo na ducatih straneh, ki prikazuje nekdanje rituale in božanstva iz območja osrednje Mehike.

Gre za enega bolje ohranjenih primerov azteških rokopisov, ki so nastali, preden jih je med španskim osvajanjem Cerkev prepovedala, jih označila za hudičevo delo in na stotine ali celo na tisoče primerov zažgala, poroča Guardian.

Poleg tega mehiški predsednik papeža prosi, naj državi za eno leto posodi zemljevide nekdanje azteške prestolnice Tenochtitlan.

Na pismo se Vatikan še ni odzval, so pa tamkajšnji muzeji in arhivi v preteklosti že začasno posojali rokopise in umetniška dela.

Papež se je leta 2015 v Boliviji že opravičil za vlogo, ki jo je pri zatiranju Latinske Amerike med španskim kolonializmom odigrala Rimskokatoliška cerkev. Foto: Reuters
Papež se je leta 2015 v Boliviji že opravičil za vlogo, ki jo je pri zatiranju Latinske Amerike med španskim kolonializmom odigrala Rimskokatoliška cerkev. Foto: Reuters

Kolumbov kip odstranili

V soboto so oblasti mesta Ciudad de México odstranile kip Krištofa Kolumba, saj so protestniki napovedali, da ga bodo v ponedeljek med dogodkom, ki bo namenjen spominu na tega italijanskega pomorščaka, porušili.

12. oktober je sicer dan, ko je Kolumb leta 1492 priplul v Ameriko, v Mehiki pa je to tudi praznik, ki je posvečen različnim kulturam, ki so oblikovale zgodovino tega prostora.

Županja Claudia Sheinbaum je napovedala, da bi se lahko kip znova vrnil na svoje mesto, ko ga bodo restavrirali. "Morda bi lahko skupno razmislili o tem, kaj Kolumb predstavlja, posebej ko se bliža naslednje leto," je po poročanju Guardiana dejala na novinarski konferenci.

Zgodovina zatiranja

Katoliška cerkev je imela pri španskem osvajanju ameriškega ozemlja ključno vlogo, saj si je zadala, da bo staroselce spreobrnila v krščanstvo.

Papež se je leta 2015 v Boliviji že opravičil za vlogo, ki jo je pri zatiranju Latinske Amerike med španskim kolonializmom odigrala Rimskokatoliška cerkev.