Po dolgih mesecih karantene je arheološko najdišče Teotihuacán, katerega središče sta dve ogromni piramidi, šele na začetku tega meseca spet odprlo vrata za obiskovalce. Toda, če se turisti spet vzpenjajo na vrh Sončeve in Lunine piramide ter se sprehajajo po Aveniji mrtvih, pa nikoli niso imeli dostopa do ene od arheološko najbolj raziskanih četrti starodavne metropole. Največja zanimivost je dvorišče, poslikano s simboli oziroma starodavno pisavo.

Enigmatična znamenja, ki so večinoma razporejena v lične stolpce, so arheologi odkrili že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Dlje kot so jih raziskovali, več znanstvenikov je začelo dvomiti o predpostavki, da civilizacija Teotihuacána ni poznala pisave.

"Kraj, kjer možje postanejo bogovi"
Mestna država Teotihuacán se je razvila na ozemlju današnje osrednje Mehike. Mesto je značilno podobo dobivalo med 1. st. pr. n. š. in 250 n. š. Na vrhuncu svoje moči (med letoma 200 in 650 n. š.) je mesto obsegalo 20 kvadratnih kilometrov in verjetno štelo od 125.000 do 200.000 prebivalcev, kar pomeni, da je spadalo med največja mesta na svetu. Sredi prvega tisočletja je mesto dobilo vodilno kulturno vlogo v Srednji Ameriki, na začetku 8. stoletja pa je doživelo nagel zaton.

Kaj se je zgodilo z mestom, ni znano, saj je bilo ob prihodu Aztekov že zapuščeno. Šele Azteki so ga poimenovali Teotihuacán, kar naj bi pomenilo kraj, "kjer možje postanejo bogovi".

Danes je metropola, ki leži slabih 50 kilometrov severovzhodno od Ciudada de Mexica, najbolj znana po orjaških piramidah, posvečenih Luni in Soncu.

Arheologi bi se zdaj predvsem radi naslonili na vse nove metode in tehnologije ter – po najboljšem scenariju – ponovili uspeh svojih predhodnikov s staroegipčanskimi hieroglifi in z majevsko pisavo.

O civilizaciji Teotihuacána še danes v resnici vemo zelo malo: ne vemo, kateri jezik so govorili, ali so v resnici imeli pisavo. Ne vemo, ali se ravna ta pisava po podobnih zakonitostih kot pisava Aztekov, ki so to območje zasedli pozneje. (Omeniti je treba, da so Azteki častili teotihuacanske piramide in jih ohranili za potomce.)

Strokovnjaki so v povezavi z narisanimi simboli razvili več teorij. Glifi so bili morda del obreda, s katerim so zdravili bolezni, morda so označevali kraje podjarmljenih mestnih držav ali pa so z njimi dejansko učili pisavo. Zgodovinarka Tatiana Valdez, ki je o teh glifih napisala knjigo, potrjuje, da je 42 simbolov z enega samega dvorišča najdaljše "besedilo", kar so jih kdaj našli v Teotihuacanu. Doslej pa so identificirali že okrog 300 različnih simbolov.

Veliki požig knjig v 16. stoletju
Po prihodu Špancev so zavojevalci (po ukazu katoliških oblasti) sežgali na stotine starodavnih kodeksov – v harmoniko zloženih papirnatih "knjig", ki so bile popisane s starodavnimi simboli. Od vseh predkolumbovskih civilizacij se jih je do danes ohranilo okrog ducat. Valdez sklepa, da so podobne knjige poznali tudi v Teotihuacánu, približno tisočletje pred temi grmadami. "Mislim, da so uporabljali hieroglife in da so jih celo uporabljali zelo veliko, saj smo našli ogromno ostankov." Že golo število ohranjenih kipcev, ki so imeli na čelu ali pa na naglavnem okrasju nekakšne simbole, dokazuje, da je bila pisava najverjetneje dostopna tudi navadnim smrtnikom, ne samo svečenikom.

Večja izkopavanja so bila končana že pred več leti, a še leta 2016 so arheologi naleteli na večjo najdbo: zadnji del miniaturnega kamnitega oltarja, ki je okrašen s trikotnikom v okrogli kartuši; spodaj so dodane še tri pike. Simbol najverjetneje označuje letnico posvetitve oltarja.

Druga teorija: pisave v resnici niso poznali
Arheologinja Joyce Marcus z Univerze v Michiganu verjame, da prav najdbe, kakršna je ta oltar, potrjujejo, da Teotihuacán ni poznal pisave. "Daljših besedil doslej še nismo videli. 'Pisave' je malo, še posebej, če jo primerjamo s količino najdenih simbolov v majevskih templjih." Kot primer navaja tudi najdišče Tikal (v današnji Gvatemali): mesto je bilo v razcvetu v podobnem obdobju kot Teotihuacán, a so njegovo pisavo do danes večinoma že razvozlali.

Pisali so v knjige, ne po piramidah?
V šestdesetih letih so v Teotihuacanu odkrili velik mural s pomenljivim motivom: zdi se, da je na njem upodobljen duhovnik z odprto knjigo. Christophe Helmke, ki domnevno pisavo Teotihuacána preučuje na Univerzi v Københavnu, ta mural razume kot "ključen vir informacij". Sam verjame, da so pisavo uporabljali predvsem v knjigah, zato doslej ni bilo množičnih najdb na piramidah in kipih. Če bo prišlo še do kakega večjega odkritja, napoveduje Danec, bodo to zapisi na kakem muralu ali keramiki – ne moremo pa pričakovati najdbe knjig. Glede na to, da so najverjetneje uporabljali papir ali živalske kože, se dokumenti ne bi ohranili do danes.

Zadnjo besedo lahko pustimo Davidu Stuartu z Univerze v Teksasu, ki je imel veliko vlogo pri dešifriranju majevske pisave: po njegovem mnenju je največja ovira pri razumevanju pisave v tem, da ne vemo, kateri jezik so v Teotihuacánu govorili. "Res je, da nekateri še vedno trdijo, da ta civilizacija sploh ni imela sistema pisave. Ampak dejstvo je, da obstaja."