Arheologi iz Avstrijske akademije znanosti (ÖAW) so naleteli na pomembno najdbo v bližini St. Pöltna v Spodnji Avstriji, kjer so v času zadnje ledene dobe pred 25.000 leti še pohajali orjaški mamuti. Dunajski arheologi si prizadevajo nadaljevati skoraj 100 let stare raziskave o populaciji teh izumrlih bitij v Srednji Evropi, ki so se selila med Poljsko in Avstrijo, in ugotoviti podrobneje, v kakšnem odnosu so bila do lovcev. Kako so jih lovili? Kakšna orodja so uporabljali pri lovu? Na kakšne načine so uporabljali nalovljene surovine? Kako so se spreminjale populacije mamutov? Kako so na lov vplivale vremenske spremembe v razponu 10.000 let? To so le nekatera vprašanja, ki zdaj čakajo odgovore.

Med kostmi tudi ostanki orodij za predelavo surovin
Kot so predstavili najdbo na spletni strani ÖAW, so raziskovalci na dveh lokacijah, oddaljenih le 15 metrov narazen, naleteli na večje količine mamutovih kosti in kamnitih orodij, ki so ležali pomešani med njimi. Na eni od lokacij so lovci z orodji razkosavali dva, na drugi pa ostanke vsaj treh mamutov. Arheologi so prepričani, da so našli lokacijo, kjer lovci niso samo lovili mamutov, ampak tudi pridobivali njihovo meso in oblikovali slonovino za lovsko orožje, značilno za to obdobje.

Kot je opisal eden izmed arheologov avstrijskega arheološkega inštituta Marc Händel, so bili prevzeti nad najdbo. Pričakovali so, da bodo naleteli samo na ostanke mamutov, ampak so jih na kraju presenetili dokazi o predelovanju njihovih ostankov. Sklepajo, da so lovci dodobra poznali navade živali in to znanje tudi s pridom izkoriščali. Uspešnost teh podvigov je razvidna še danes v številnih mamutovih kosteh, ki so bile najdene med Poljsko, Češko in Avstrijo, pravi Händel.

Novo najmlajše najdišče velike količine mamutovih kosti v srednji Evropi
Kraj najdbe, vas Langmannersdorf an der Perschling s približno 400 prebivalci, je trenutno najnovejša in najmlajša lokacija v srednji Evropi, na kateri so naleteli na velike količine mamutovih kosti. Preostali dve mesti – Willendorf in Krems, mednarodno znani najdišči v Spodnji Avstriji iz časa paleolitika – sta znani že več kot 100 let.

Najdene kosti in orodje trenutno preučujejo v laboratorijih na Dunaju in v Kremsu. Potem bodo na ogled v dunajskem naravoslovnem muzeju in v lokalnem muzeju občine Perschling.

Nova izkopavanja so potekala mesec dni med februarjem in marcem letos. Pri izkopavanju in analizi snovi so uporabljali sodobne interdisciplinarne metode: poleg analize kamnitih orodij so preučevali tudi ostanke DNK in stabilne izotope na zobeh in kosteh mamutov, z radiometričnimi testi so skušali določati starost najdenih predmetov in na podlagi razumevanja zgodovine okolja najdišča so ocenjevali gibanje ter številčnost populacije s pomočjo paleodemografskega modeliranja.