Vodja venezuelske opozicije Juan Guaidó in samooklicani predsednik Venezuele je navzoče ministre pozval k "odločnosti" do predsednika Venezuele Nicolasa Madure, ki da je "grožnja Ameriki". Ameriški podpredsednik Mike Pence mu je zagotovil 100-odstotno podporo predsednika Donalda Trumpa in opozoril, da ostajajo "odprte vse možnosti".

"Naša prizadevanja se ne bodo samo nadaljevala, ampak okrepila," je zagotovil in povedal, da iščejo nova območja ob meji, kjer bi lahko shranili dodatno humanitarno pomoč za Venezuelce. Dodatnih 56 milijonov dolarjev pa bodo ZDA namenile za podporo "partnerjem v regiji, ki pomagajo Venezuelcem", je povedal. Vse države skupine iz Lime je pozval k zamrznitvi premoženja venezuelske državne naftne družbe PDVSA in temu, naj venezuelsko premoženje v svojih državah prenesejo na Guaidojevo vlado.

Iskati je treba mirno rešitev

Pri izboru besed so bili zmernejši voditelji drugih držav. Kolumbijski predsednik Ivan Duque je regionalne zaveznice pozval k oblikovanju "močnejšega in učinkovitejšega" obroča okoli Madure, ki bi "olajšal tranzicijo oblasti, ki jo zahteva venezuelsko ljudstvo".

V skupini iz Lime je 13 latinskoameriških držav (Brazilija, Argentina, Panama, Čile, Kolumbija, Kostarika, Gvatemala, Honduras, Mehika, Paragvaj, Peru, Gvajana in Sveta Lucija) ter Kanada. Skupina se je oblikovala avgusta leta 2017 s ciljem mirne politične rešitve krize v Venezueli. Skupina nima enotnega pristopa do krize in vse ne priznavajo Guaidoja kot začasnega predsednika. Mehika, Kostarika, Gvajana in Sveta Lucija zato na današnje srečanje niso poslale svojih predstavnikov.

Mehiški predsednik Andres Manuel Lopez Obrador je tako iz Ciudada de Mexica sporočil, da je treba iskati mirno rešitev s pogajanji in v skladu s pravom. Opozoril je pred "skušnjavo uporabo sile". Madura je podprl tudi bolivijski predsednik Evo Morales, ki je skupino iz Lime pozval k iskanju rešitve prek dialoga.

ZDA z novimi sankcijami

Washington je medtem uvedel nove sankcije proti guvernerjem štirih venezuelskih zveznih držav in zahteval sklic izredne seje Varnostnega sveta ZN-a, ki naj bi bila v torek. Razlog je posredovanje pri zaustavitvi ameriške humanitarne pomoči državi.

"ZDA ne bodo mirno opazovale zanikanja osnovnih potrebščin in trpljenja prebivalcev Venezuele. Takšna dejanja imajo posledice," je sporočila Bela hiša in znova pozvala predstavnike oblasti v Venezueli in varnostnih sil, naj dovolijo dostavo hrane in zdravil v državo. Dodali so, da bodo ZDA takšne sankcije nadaljevale, dokler bo potrebno.

Nasilje na meji

Konec tedna je nekaj tovornjakov z ameriško humanitarno pomočjo skušalo prečkati mejo med Brazilijo in Venezuelo ter Kolumbijo in Venezuelo. Venezuelska vojska je dva tovornjaka zavrnila, dva naj bi zažgali. V spopadih z varnostnimi silami so umrli najmanj štirje ljudje, več sto jih je bilo ranjenih.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro, ki zavrača ameriško humanitarno pomoč, je razplet dogodkov na meji označil za "zmago nad imperializmom".

Rdeči križ ne želi sodelovati z Washingtonom

V Venezuelo sicer prihaja pomoč Rdečega križa. Njegov mednarodni odbor je recimo sredi februarja razglasil, da ne bo sodeloval v "sporni humanitarni pomoči Washingtona", ki da je "politična". Rdeči križ je v Venezuelo do zdaj prepeljal predvsem medicinsko pomoč v številne venezuelske bolnišnice, poroča Global Research.

Maduro: Zaplenili so nam denar, namenjen za pomoč

Kot je v nedavnem intervjuju za BBC dejal Maduro, so ZDA in vlada Donalda Trumpa "sekvestrirale za 10 milijard dolarjev bančnih računov, ki so naši. Sekvestrirali so več milijard dolarjev zlata v Londonu, ki so naši – to je denar za nakup surovin, hrane, zdravil ... Zadeva je zelo preprosta, če želite pomagati Venezueli, sprostite milijarde dolarjev, ki so naši. Ne ponujajte cenenih šovov, nespoštovanja in ponižanj, ko ponudite 20 milijonov dolarjev v obliki hrane, ki je strupena in gnila."

Ob tem je izpostavil, da so v Venezuelo namenjene številne ladje s surovinami, katerih prihod v državo onemogočajo in jih preusmerjajo.

Španija ne bo vojaško posredovala

Medtem ko ameriški predsednik Donald Trump na Twitterju izreka grožnje o napadu na Venezuelo, kar so nekateri ameriški kongresniki že označili za nerealno grožnjo, je samooklicani predsednik Juan Guaidó, ki ga priznava več kot 50 držav, med njimi tudi Slovenija, pozval države, naj razmislijo "o vseh možnosti" o odstranitvi Madura.

Kot ena prvih držav se je oglasila Španija, ki je sicer priznala Guaidója, da ne bo vojaško posredovala v tej latinskoameriški državi, s katero ima "globoke vezi".

"Jasno smo dejali, da ga ne bomo podprli ... in tudi najostreje obsojamo kakršno koli tuje posredovanje, za kar upamo, da se ne bo zgodilo," je dejal španski zunanji minister Josep Borrell. Ob tem je znova pozval k razpisu predčasnih volitev, poroča Guardian.