Potres, ki je 14. avgusta prizadel že tako obubožano državo, je uničil pridelke, umrlo je veliko živine, porušil je tržnice, onesnažil vodne vire in poškodoval mostove in ceste.

Po podatkih Svetovnega programa za hrano (WFP) se je število ljudi, ki nujno potrebujejo pomoč v hrani v treh departmajih, ki so bili najbolj prizadeti, po potresu povečalo s 138.000 na 215.000.

"Lačna sem in moj otrok tudi," je dejala Sofonie Samedy, ki je pokazala na nosečniški trebuh. Sofine Samedy je po potresu z magnitudo 7,2 jedla le občasno. V potresu je umrlo več kot 2000 ljudi, več deset tisoč jih je ostalo brez doma.

Samedy in drugi preživeli iz uničene vasi Nan Konsey po potresu šotorijo ob glavni avtocesti, oddaljeni okoli 40 minut peš od njihove vasi. Upajo, da bodo od voznikov redkih tovornjakov dobili nekaj hrane in vode.

"Molim, da bom še vedno rodila zdravega dojenčka, a seveda me je strah," je dejala.

Kmet Michel Pierre je imel pred potresom 15 koz, gojil je tudi krompir, koruzo in bananovce. Na tržnico blizu avtoceste je prišel z le dvema živalma, ki sta preživeli potres. Ljudje prodajajo živali, ki jih še imajo, da lahko nahranijo otroke ali da plačajo pogrebe družinskih članov.

Pierre je dejal, da ne ve, kaj bo storil, ko mu zmanjka denarja. Še vedno je zadolžen od leta 2016, ko je državo prizadel orkan Matthew. Kot je dejal, je vse težje biti kmet. "V božjih rokah sem," je dodal.

Haiti je bil prehrambno samozadosten do osemdesetih let 20. stoletja, ko je začel na pobudo ZDA rahljati omejitve na uvoz pridelkov in nižati dajatve. Državo so posledično preplavili ameriški pridelki, zaradi česar so haitijski kmetje propadli.

V zadnjem času pa razmere na otoku Hispaniola slabšajo podnebne spremembe. Otok, ki ga Haiti deli z Dominikansko republiko, je vse bolj ranljiv za ekstremne suše in orkane. Cena hrane narašča, gospodarstvo nazaduje, politična nestabilnost je pomanjkanje poslabšala.