Nad zalivom se je nad kopno in naprej proti severu sicer pomikal izjemno počasi, uvodoma s hitrostjo pet kilometrov na uro. Do večera je orkan, ki je prišel nad kopno kot orkan druge kategorije s hitrostjo vetrov do 165 kilometrov na uro, malce pospešil hitrost premikanja proti severu (na 11 kilometrov na uro), hitrost vetrov pa se je unesla na 95 kilometrov na uro.

Večja težava je deževje, ki je že povzročilo velike poplave in med drugim zalilo floridsko mesto Pensacola, kjer je voda globoka cel meter. Ulice v mestu so podobne rekam z brzicami, reševalci pa imajo polne roke dela tako na jugu Alabame kot na severozahodu Floride.

Poplave so najhujše na območju od Pensacole do Mobila v Alabami, kjer živi okrog milijon ljudi. Voda je deloma porušila tudi most Three Mile pri Pensacoli, kjer je plima potapljala čolne in jahte, uvodoma pa je brez elektrike na prizadetem območju ostalo pol milijona ljudi.

Reševalci rešujejo ljudi s streh in dreves, na ulicah pa so poleg poplavljenih avtomobilov tudi čolni, ki jih je prineslo z obale. Težave so tudi v Louisiani, ki jo je 27. avgusta prizadel orkan Laura, in v Misisipiju, vendar manjše kot v Alabami in na Floridi.

Zaradi Laure je v Louisiani še vedno več tisoč gospodinjstev brez elektrike in več tisoč ljudi se po evakuaciji še ni vrnilo domov.

Reke na orkanovi poti so sinoči začele zelo naraščati in danes pričakujejo še več težav s poplavami.

Sally je drugi orkan, ki je prizadel območje Mehiškega zaliva v zadnjih treh tednih, v ponedeljek pa je bilo nad Atlantikom naenkrat kar pet velikih tropskih neviht in orkanov.

Predsednik ZDA Donald Trump je dele Floride, Alabame, Misisipija in Louisiane razglasil za območja naravnih nesreč, da je olajšal zvezno pomoč.

Na severozahodu traja boj s požari

Medtem je v sredo v Kaliforniji, Oregonu in Washingtonu na severozahodu ZDA več deset tisoč gasilcev nadaljevalo boj s številnimi velikimi požari v naravi.

V Kaliforniji se s požari bojuje okrog 17.000 gasilcev, nekateri neprestano že 36 dni zapored in so na koncu z močmi. Na pomoč so prišle ekipe gasilcev iz drugih držav ZDA ter tudi tujine, na primer iz Kanade in Izraela. Gasilci pravijo, da česa takega še niso doživeli, poleg tega pa so šele približno na polovici sezone požarov.

Doslej niso uspešno omejili niti enega od skoraj 30 velikih požarov. Kalifornija je za boj proti požarom od 1. julija letos porabila že skoraj 530 milijonov dolarjev, lani pa jih je v celotnem letu skoraj 700 milijonov.

Razlog tudi prehitro gašenje manjših požarov

Največji požari doslej so posledica podnebnih sprememb, suhega in vročega vremena in velikih količin padlih dreves, ki so jih uničile žuželke. Gasilci pravijo, da je svoje prispevalo tudi pretirano hitro in temeljito gašenje vseh požarov v bolj vlažnih dnevih.

Namesto da bi tovrstne manjše požare pustili, da se poležejo, so jih morali letos zaradi pandemije koronavirusa nemudoma pogasiti. Zato je zgorelo manj materiala na manj površinah in je ostalo v gozdovih veliko več goriva za suha in vroča obdobja.

Namen takojšnjega ukrepanja v primerih manjših požarov je bil, da jih hitro odpravijo, da bi se v času koronavirusa preprečila velika koncentracija gasilcev na enem mestu.

V Kaliforniji in Oregonu je doslej zgorelo 1,8 milijona hektarjev zemljišč, uničenih je več tisoč hiš, od tega celotna manjša naselja, več tisoč ljudi zapušča domove, na srečo pa so požari večinoma stran od večjih mest.

Kalifornijski gasilci so v sredo slavili manjšo zmago, saj jim je čez noč uspelo rešiti znani observatorij nedaleč od mesta Los Angeles, Mount Wilson in bližnje telekomunikacijske stolpe. Požar, ki je ogrožal observatorij, sicer divja naprej.

Od sredine avgusta je v požarih umrlo 34 ljudi, večinoma v Kaliforniji in Oregonu, kjer jih 12 še pogrešajo. Ena smrt je bila potrjena tudi v državi Washington.