Papež je obisk začel v ponedeljek v Edmontonu v Alberti, nadaljeval ga je v Quebecu, končal pa v Nunavutu, kjer je več sto zbranih nagovoril z besedo "mamianaq", kar v enem glavnih inuitskih jezikov pomeni "oprostite". Že prej je spregovoril nekaj besed v jezikih staroselskih ljudstev Cree, Blackfoot in Nakota.
Bo papež odstopil?
Po šestdnevnem obisku Kanade je 85-letni papež dejal, da s potovanji ne more nadaljevati v obsegu kot doslej. Frančišek ima zadnje mesece težave s kolenom in se je tudi v Kanadi v veliki meri zanašal na pomoč vozička.
Poudaril je, da namerava trenutno nadaljevati s svojim papeškim delom, glede morebitnega odstopa pa bo poslušal Božji glas.
Frančiškov predhodnik Benedikt XVI. je leta 2013 že odstopil zaradi slabega zdravja.
Kanadske oblasti so se v 19. stoletju odločile, da je treba staroselce asimilirati, kar so nameravali storiti prek njihovih otrok, ki so jih jemali staršem in pošiljali v oddaljene internate. Katoliška cerkev je vodila 60 odstotkov takih državnih šol, skozi katere je šlo okrog 150.000 otrok, starih od štirih do 16 let.
Med šolanjem jih je iz različnih razlogov, kot so bolezni in pomanjkanje, daleč od staršev in svojcev umrlo okrog 6000.
Prihajalo je tudi do spolnih zlorab in papež je to prvič omenil v četrtek Quebec Cityju. Inuiti si že več let prizadevajo za vrnitev duhovnika Johannesa Rivoireja v Kanado, da se sooči z obtožnico spolne zlorabe otrok. Kanada je Frančiška uradno zaprosila, naj se ga izroči.
Pri Inuitih je papež dejal, kako veliko zlo je zlomiti vezi med starši in otroki. Dejal je, da mu je zelo žal in da prosi za odpuščanje za zlo, ki so ga storili tisti katoličani, ki so sodelovali pri politiki kulturne asimilacije.
Odzivi na papežev obisk večinoma pozitivni
Papeža so ponovno tako kot drugje v Kanadi pričakali s tradicionalnim indijanskim plesom, bobni in petjem, kar je bilo v zloglasnih internatih prepovedano.
Odzivi na papežev obisk so bili večinoma pozitivni in večina je verjela v iskrenost njegovih opravičil. Nekaj jih zahteva več in niso zadovoljni. Predsednik skupščine prvih narodov Quebeca in Labradorja Ghislain Picard je dejal, da je od vsakega preživelega posebej odvisno, ali je papežev obisk izpolnil njegova pričakovanja.
Škofovska konferenca Kanade je sporočila, da je obisk pomembna prelomnica pri celjenju ran in pomiritvi, papež pa je pozval kanadske škofe, naj še naprej pomagajo preživelim in njihovim družinam pri celjenju ran.
Papež se je pred odhodom na letalo na kratko srečal še z generalno guvernerko Kanade Mary Simon, ki je prva potomka staroselcev na tem položaju. Že v Quebecu je dejal, da so ga zgodbe staroselskih Kanadčanov med obiskom obogatile in bodo za vedno ostale z njim.
Papež: To je genocid
Na povratnem letu v Rim je nato papež glede dogajanja v internatih dejal, da je šlo za genocid. "Res je. To je genocid," je dejal novinarjem in se s tem odzval na nekatere kritike v vrstah staroselcev, ker ravnanja v šolah ni označil za kulturni genocid.
Takšno oznako je namreč dogajanju pripisala državna komisija za resnico in spravo, ki se je ukvarjala z več desetletji trajajočimi zlorabami in nasiljem v internatih.
"Drži, da nisem uporabil te besede, sem pa opisal genocid in prosil sem za odpuščanje," je po poročanju nemške tiskovne agencije DPA dejal Frančišek. "Odvzem otrok, spreminjanje kulture, mentalitete, tradicij, rase, recimo kar cele kulture," je naštel in dodal, da je oznaka za to genocid.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje