Administracija Donalda Trumpa je že julija letos začela pobirati 25-odstotne carinske dajatve na 818 uvoznih kitajskih izdelkov v vrednosti 34 milijard dolarjev (29,12 milijarde evrov), zdaj pa so začeli pobirati carine še za dodatnih 16 milijard dolarjev (13,7 milijarde evrov) kitajskega uvoza.

Ameriški proizvajalci nasprotujejo carinam
Številni ameriški proizvajalci po poročanju tujih agencij carinam nasprotujejo, saj so prepričani, da bodo škodile predvsem njim samim in ne bodo z ničimer preprečile problematičnih trgovinskih praks Kitajske.

Ameriške oblasti so s seznama za carine po pritožbah umaknile nekaj izdelkov, med drugim plavajoče doke, zabojnike in orodja za obdelavo lesa. Niso pa uslišale želja proizvajalcev čipov, ki so bili v opozarjanju na nesmiselnost ukrepa najglasnejši.

Kitajski povračilni ukrep
Kitajska medtem uvaja carine na ameriški uvoz za 16 milijard dolarjev (29,12 milijarde evrov). Carine med drugim veljajo za ameriški premog, bencin, avtomobile, motocikle in medicinsko opremo. Med njimi so na primer tudi motorji Harley-Davidson. Kitajska "odločno nasprotuje carinam in nima druge izbire, kot da še naprej uvaja povračilne ukrepe," so sporočili z ministrstva za trgovino.

Dodali so, da ZDA z uvedbo carin kršijo pravila Svetovne trgovinske organizacije (WTO) in da bodo verjetno vložili pritožbo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Pogovori o zgladitvi nesoglasij se nadaljujejo
Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa Kitajski poleg do zdaj uvedenih carin grozi še s carinami na več sto milijard dolarjev uvoza zaradi oviranja dostopa do kitajskega trga, kraje intelektualne lastnine in subvencij.

Predstavniki ZDA in Kitajske so v sredo začeli nove pogovore, na katerih skušajo zgladiti trgovinska nesoglasja.

Pred vrati trgovinska vojna?
Ameriški predsednik Donald Trump Kitajski grozi tudi s carinami na več sto milijard dolarjev uvoza zaradi oviranja dostopa do kitajskega trga, kraje intelektualne lastnine in subvencij. Odločitev o tem naj bi bila znana septembra.

Če bi Trumpova administracija grožnje uresničila, bi bila s protekcionističnimi ukrepi prizadeta že okoli polovica trgovinske menjave med velesilama, to pa bi dejansko pomenilo trgovinsko vojno med največjima nacionalnima gospodarstvoma na svetu, kar bi imelo zelo negativne posledice na celotno svetovno gospodarstvo. Trgovinska vojna bi lahko po nekaterih predvidevanjih BDP v obeh gospodarstvih samo letos zmanjšala za 0,25 odstotka, že naslednje leto pa bi bil negativni učinek še večji.

Kitajska v ZDA več izvozi kot od tam uvozi
V Washingtonu so kljub številnim glasovom, ki nasprotujejo protekcionizmu kot načinu za reševanje trgovinskih nesoglasij, samozavestni, da imajo v tem sporu bistveno boljše izhodišče. Kitajska ima namreč z ZDA okoli 370 milijard dolarjev presežka v blagovni menjavi, kar pomeni, da je kitajski uvoz blaga iz ZDA bistveno manjši od njenega izvoza v ZDA.

A Kitajska kot velikanski in še vedno hitro rastoči trg bi lahko sprejela druge za ZDA negativne ukrepe, kot je spodbujanje bojkota priljubljenih ameriških izdelkov ali pa zaostritev pogojev poslovanja za velike ameriške multinacionalke, ki imajo svoje dejavnosti v državi, kot so tehnološki velikan Apple, letalski proizvajalec Boeing, avtomobilske družbe in podjetja, kot so McDonalds, Starbucks in Nike.