Policija ameriške zvezne države Maryland je sporočila, da so trupli dveh moških našli v rdečem poltovornjaku, potopljenem v ledeno mrzli vodi reke Patapsco. Oblasti so zaradi težkih razmer prekinile reševanje v 15 metrov globoki vodi.

Žrtvi nesreče sta bili identificirani kot 35-letni Alejandro Hernandez Fuentes iz Baltimora, po rodu iz Mehike, in 26-letni Dorlian Ronial Castillo Cabrera iz bližnjega Dundalka, po rodu iz Gvatemale. Šest delavcev, za katere domnevajo, da so mrtvi, je po podatkih z novinarske konference prihajalo iz Mehike, Gvatemale, Hondurasa in Salvadorja.

V času nesreče je gradbena ekipa popravljala luknje na mostu. Osem ljudi je padlo v reko, temperatura vode pa je bila 8 stopinj Celzija. Dva delavca so rešili, eden je bil zaradi poškodb hospitaliziran.

Ladja pred nesrečo ni imela elektrike

Nacionalni odbor za varnost v prometu ZDA (NTSB) nadaljuje preiskavo nesreče z zaslišanjem prič in tehničnim pregledom ladje. Zasegel je črno skrinjico, na kateri so podatki o zadnjih šestih urah vožnje.

Posadka je v torek zjutraj ob 1.26 po lokalnem času pristaniške oblasti obvestila, da je izgubila nadzor nad ladjo zaradi izpada elektrike, nakar so za vozila takoj zaprli dostop do avtocestnega mostu in s tem preprečili večje število žrtev. Na ladji je bilo pred nesrečo 21 članov posadke in dva krmarja.

Tovorna ladja Dali je zapuščala Baltimore na poti v Šrilanko. V dolžino meri 289 metrov in je bila natovorjena do polovice največjega dovoljenega tovora. Ladja je že bila vpletena v nesrečo v pristanišču Antwerpen v Belgiji, kjer je trčila v pomol.

Med poznejšim inšpekcijskim pregledom v Čilu leta 2023 so bile zaznane pomanjkljivosti pri pomožnih in glavnih motorjih.

Namestnik poveljnika obalne straže ZDA admiral Peter Gautier je sporočil še, da je ladja Dali prevažala 4700 zabojnikov iz pristanišča Baltimore proti Aziji, med katerimi je bilo 56 zabojnikov s 746 tonami nevarnih snovi. Zagotovil je, da sta z ladje padla le dva zabojnika, ki nista vsebovala ničesar nevarnega.

Podatki iz črne skrinjice kažejo, da je krmar nekaj minut pred nesrečo poročal o izpadu elektrike ter prosil za pomoč vlačilca. Vodja NTSB-ja je dejal, da pri gradnji mostu, zgrajen je bil leta 1976, niso sledili sodobnejšim inženirskim principom podvajanja kritičnih delov, kar je običajno pri novejših mostovih, zato je obstajala večja nevarnost nenadnega zrušenja.

Ministrstvo za promet lahko dodeli hitra sredstva za nujno pomoč, ki običajno znašajo nekaj milijonov dolarjev, sredstva za obnovo mostu pa bi moral odobriti kongres. V podobnem primeru zrušenja mostu leta 2007 je kongres obnovi namenil 250 milijonov dolarjev.

Po prvih ocenah naj bi stroški obnove mostu znašali 600 milijonov dolarjev. Zavarovalnice bi se lahko spopadale z milijardami dolarjev odškodninskih zahtevkov, pravijo analitiki, stroški pa bi lahko znašali celo štiri milijarde dolarjev.

Obnova mostu bi bila lahko dolgotrajna, saj bo odvisna od tega, ali bo mogoče rešiti dele prvotne konstrukcije. Gradnja prvotnega mostu je trajala pet let.