Ameriške vlade, ne glede na ideološki predznak, ne morejo zlahka najti jezika s tehnološkimi velikani. Nekdanji predsednik Donald Trump jih je obtoževal cenzure, sploh pa je ameriška desnica tista, ki glasno napada spletne ponudnike zaradi domnevne diskriminacije konservativnih idej in pogledov, administracija predsednika Joeja Bidna pa se problematike vsemogočnosti spletnih velikanov loteva z druge strani.

"Google ima monopol. Vprašanje tega sodnega procesa pa je, ali je ta monopol nezakonit. Nadzirajo 90 odstotkov trga spletnih brskalnikov, a Google trdi, da zaradi tega, ker je njihov izdelek najboljši. Če ljudje ne želijo Googlovega brskalnika kot osnovnega, zlahka spremenijo nastavitve. A očitno se jih le malo odloči za to. To je razlog, zakaj Google plačuje toliko denarja – biti osnovni brskalnik, ki ga ljudje uporabljajo avtomatično, ima svojo vrednost," je dejal Michael Liedtke iz agencije AP.

Pravosodno ministrstvo bo skušalo dokazati, da Googlova plačila drugim tehnološkim velikanom za prednost Googlovim brskalnikom pri svojih izdelkih izrinjajo konkurenco.

"Milijarde dolarjev, ki jih Google plačuje številnim družbam, kot so Apple za iPhone, pa brskalnik Safari, Firefox, država razume kot nekakšno podkupnino, s katero si zagotovijo milijarde vnosov, obenem pa s tem pridobijo dragocene podatke o iskalcih, s katerimi lahko še bolj prilagodijo ponudbo, konkurenca pa teh informacij nima," je dejal Liedtke.

Tolikšno obvladovanje trga prinaša Googlu skoraj 282 milijard dolarjev dobička na leto, samo brskalnik 162 milijard. Prizadevanje države pa gre v smeri drobljenja družbe na manjše, specializirane družbe, kar bi zmanjšalo monopol in omogočilo večjo konkurenco.