Ujguri so turško ljudstvo, ki živijo v vzhodni in osrednji Aziji, večina na Kitajskem. Foto: Reuters
Ujguri so turško ljudstvo, ki živijo v vzhodni in osrednji Aziji, večina na Kitajskem. Foto: Reuters

Predlog zakona, ki so ga v predstavniškem domu sprejeli s 407 glasovi za in z enim proti, morata potrditi še senat in predsednik Donald Trump, ki pa se še ni izrekel, ali ga bo podpisal. S predlogom predstavniški dom od predsednika zahteva, da obsodi zatiranje te muslimanske manjšine in drugih manjšin na Kitajskem. Hkrati zahteva "zaprtje taborišč, kamor zapirajo Ujgure, in spoštovanje mednarodno zajamčenih človekovih pravic".

Peking: Zlonamerno vpletanje v notranje zadeve

Predlog posebej izpostavlja tudi imena, proti katerim morajo uvesti sankcije. Med njimi je tudi sekretar komunistične partije pokrajine Sinkiang Čen Čuandžuoja, ki je član politbiroja. Predstavniški dom kongresa Kitajsko obtožuje, da "sistematično diskriminira Ujgure, ki jim zanika vrsto državljanskih in političnih pravic, vključno s svobodo izražanja, vere, gibanja in poštenega sojenja", poroča BBC.

Odzvalo se je že kitajsko zunanje ministrstvo in ameriško potezo označilo za zloben napad na Kitajsko in vpletanje v njene notranje zadeve. Tiskovna predstavnica zunanjega ministrstva Hua Čunjing je povedala: "Za vsa ta napačna dejanja in besede bo potrebno plačati ceno." Dodala je, da ni nikakor ni mogoče, da glasovanje v predstavniškem domu ameriškega kongresa, ne bi vplivalo na odnose med Kitajsko in ZDA ter "dvostransko sodelovanje na pomembnih področjih".

Podoben, vendar milejši predlog zakona od predstavniškega doma kongresa je septembra sprejel senat. Oba predloga bo zdaj treba uskladiti, preden ga lahko pošljejo Trumpu v podpis. Predlog predstavniškega doma je razjezil Kitajsko, ker prvič doslej omogoča sankcije tudi proti članom politbiroja kitajske komunistične partije.

Trump že podpisal zakon v podporo protestnikom v Hongkongu

Predstavniški dom je sicer zadnji zakon, ki izpostavlja kršenje človekovih pravic Ujgurov, sprejel nekaj dni po tem, ko je Trump podpisal zakon, ki izraža podporo protestnikom v Hongkongu, kar je Peking prav tako obsodil. Kitajska je odgovorila s prepovedjo obiska ameriških vojaških ladij in letal v Hongkongu ter sankcijami proti nevladnim organizacijam. Proti obema zakonoma je v predstavniškem domu glasoval republikanec Thomas Massie.

Organizacije za varstvo človekovih pravic pravijo, da kitajske oblasti zapirajo Ujgure, Kazahe in druge muslimanske manjšine, ker se pogovarjajo v svojem jeziku, zavračajo oddajo DNK-vzorcev ali prepirajo z uradnimi osebami. Peking medtem trdi, da so centri za pridržanje v Sinkiangu "poklicnoizobraževalni centri" in da gre za način boja proti nasilnemu verskemu ekstremizmu.