Po novembrskih vmesnih volitvah so republikanci ohranili prevlado v senatu, v predstavniškem domu pa imajo več predstavnikov demokrati, pri katerih je po osmih letih kladivo v roke znova prevzela 78-letna Nancy Pelosi iz Kalifornije.

V prvem govoru, v katerem ni odkrito polemizirala s predsednikom Trumpom, je obljubila povrnitev integritete vladanju ter načrt za znižanje stroškov zdravstva in višje plače za vse z obnovo Amerike na osnovi zelene in sodobne infrastrukture, poroča Edvard Žitnik, dopisnik RTV Slovenija iz Washingtona.

Veliko novih obrazov in prelomnic

Ob pogledu na dvorano novega predstavniškega doma je bilo težko ne opaziti, kako globoko se razlikuje republikanska polovica od demokratske, dodaja Žitnik. Medtem ko med prvimi še vedno prevladujejo starejši belci in moški, so volitve v demokratsko polovico prinesle opazne spremembe: v novi sestavi predstavniškega doma je rekordnih 127 žensk, od tega 106 demokratk. Prvič doslej sta v kongresu dve Indijanki, državi Massachusetts in Connecticut sta prvič izvolili temnopolti ženski. Demokratka iz Minnesote Ilhan Omar je skupaj z Rashido Tlaib iz Michigana prva muslimanka v kongresu. Obe sta slovesno prisegli, da bosta ščitili ameriško ustavo, na koran in ne na sveto pismo.

V skladu z obljubo, da bodo konstruktivna opozicija predsedniku Trumpu, so demokrati izglasovali nov zakon za obnovo proračunskega financiranja zvezne vlade, ki je deloma zaprta že skoraj dva tedna. Po pričakovanju senat ‒ v njem imajo še vedno večino republikanci ‒, o zakonu sploh ne bo glasoval. Po mnenju njihovega vodje Mitcha McConnela glasovanje nima smisla, kajti predsednik Trump zakona zagotovo ne bi podpisal. Tudi ta demokratski predlog proračunskega financiranja vlade namreč ne predvideva denarja za gradnjo zidu na meji z Mehiko, kar pomeni, da vladne agencije ostajajo zaprte, končuje Žitnik.

Bela hiša namreč ni pripravljena na kompromis, dokler Trump ne bo dobil 5,6 milijarde dolarjev za obmejni zid. Brez plačila je od 22. decembra okoli 800.000 javnih uslužbencev, od katerih jih polovica sicer dela.

Trump trdi, da za zid že plačuje Mehika

Ideja o postavitvi zidu na meji, za katerega bi plačala Mehika, je bila Trumpova priljubljena predvolilna obljuba leta 2016, čeprav je tudi njegovi podporniki večinoma niso jemali resno. Všeč jim je bilo, ker poudarja nevarnost nezavarovane meje in nezakonitega priseljevanja v ZDA. Od 22. decembra lani pa je zid za Trumpa in republikance postal stvar političnega preživetja. Vendar pa mora vsak zakon o proračunski porabi po ustavi izvirati iz predstavniškega doma, kjer imajo večino demokrati. Trump sicer zahteva denar za zid od kongresa, obenem pa zagotavlja, da za zid že plačuje Mehika.

Pelosijeva je medtem Trumpa uradno povabila, naj ima v torek, 29. januarja, govor o položaju v državi, dva njena kongresnika pa sta podala zahtevo za začetek postopka za odstavitev predsednika ZDA ‒ impičment. Brad Sherman iz Kalifornije in Al Green iz Teksasa sta to storila že leta 2017 in 2018, vendar se postopek ni nadaljeval, saj so predstavniški dom vodili republikanci.

Zahteva ne bo šla naprej niti tokrat, saj večina demokratov odstavitve ne želi, vsaj dokler ne bo konec preiskave posebnega tožilca Roberta Muellerja. Sherman je dejal, da to razume. V pravosodnem odboru pa so demokrati začeli postopek potrditve predloga zakona za zaščito Muellerja pred Trumpom, če bi ga ta morebiti skušal odpustiti pred koncem preiskave.