Decembrske volitve je večina opozicije bojkotirala. Koalicija Združene socialistične stranke Venezuele (PSUV) je ob nizki, 31-odstotni udeležbi, osvojila 68 odstotkov glasov in po petih letih znova prevzela nadzor na narodno skupščino, zadnjo institucijo v rokah opozicije.

Nova narodna skupščina šteje 277 poslancev, kar 256 sedežev je v rokah Madura in zaveznikov, ki so v torek slovesno začeli nov petletni mandat z vrnitvijo portretov Huga Chaveza in Simona Bolivarja na stene.

Sorodna novica Madurovi socialisti z večino v narodni skupščini in nadzorom nad naftnimi posli

Predsednik parlamenta Jorge Rodriguez je napovedal, da bodo iz poslopja odstranili vse sledi prejšnjih poslancev. Pred petimi leti so opozicijske stranke na volitvah s 74-odstotno udeležbo dosegle veliko volilno zmago in prevzele nadzor nad narodno skupščino.

Vendar je nato Maduru zvesto ustavno sodišče skupščini odvzelo zakonodajne pristojnosti in jo preneslo na za ta namen ustanovljeno narodno ustavodajno skupščino, v kateri so položaje zasedli socialisti.

Kljub nizki volilni udeležbi se zdi, da so decembrske volitve od ZDA podprto opozicijo potisnile na obrobje, piše Al Džazira. Več držav na čelu z ZDA in EU-jem volitev sicer ni priznalo, saj naj ne bi bile demokratične in svobodne, tudi zato, ker je vrhovno sodišče s povečanjem števila poslancev in razrešitvijo voditeljev opozicijskih strank Maduru utrlo pot do zmage.

Dva predsednika, dve narodni skupščini

Pred dvema letoma je nekaj časa kazalo, da bo opoziciji sredi hude gospodarske in socialne krize uspelo odstraniti Madura z oblasti, njenega vodjo Juana Guaidoja pa je kot začasnega predsednika Venezuele priznalo več kot 50 držav, med njimi poleg ZDA tudi večina držav Latinske Amerike in članic Evropske unije.

Vendar je Maduro poleg vlade, vojske in sodišč zdaj prevzel še narodno skupščino. Guaido igra vse manj pomembno vlogo tudi med prebivalci Venezuele, zadnja javnomnenjska raziskava je pokazala, da se je njegova priljubljenost izpred dveh let prepolovila, poroča Al Džazira.

Guaido je sicer z opozicijskimi poslanci pripravil spletno zasedanje stare narodne skupščine. Opozicijski poslanci so si decembra izglasovali podaljšanje mandata "dokler ne bo obnovljena demokracija", kar pa je vrhovno sodišče Venezuele razveljavilo, poroča BBC.

Med prisego opozicijske narodne skupščine, ki je potekala na spletu, se je pred domovanjem Guaidoja zbralo precej varnostnih sil.

Retorika na obeh ustanovnih zasedanjih je bila ostra. Novoizvoljeni predsednik narodne skupščine Jorge Rodriguez je tvitnil, da se je "ljudstvo vrnilo v parlament, da prevzame nadzor nad tem, kar jim je bilo kruto ukradeno".

"Moje prvo sporočilo Maduru je, da smo tukaj in se dvigujemo ne samo zaradi potrebe po kredibilnih institucijah in legitimnem dialogu v parlamentu, temveč se dvigujemo za ljudi," je na drugi strani na spletnem zasedanju dejal Guaido.

Rodriguez je napovedal, da se bodo trudili spodbujati dialog za premostitev velikih razlik med Venezuelci, ki podpirajo Madura, in tistimi, ki ga nočejo za predsednika. Poudaril je še, da bi se sprti strani morali "pobotati" in da je sam pripravljen "odpustiti", ne bodo pa "pozabili na grehe, ki morajo biti odplačani".

Na strani opozicije po pisanju BBC-ja to razumejo predvsem kot grožnjo s pregonom. Po navedbah organizacije Foro Penal je trenutno v državi 350 političnih zapornikov. Več deset vidnih politikov, med drugim Guaidojev mentor Leopoldo Lopez, je v zadnjih letih pobegnilo iz države.

ZDA še naprej odločno podpirajo Guaidoja – tudi finančno

ZDA so medtem odločno podprle Guaidojevo skupščino. "Za nas je nova skupina nezakonita in je ne priznavamo, prav tako ne njenih oznanil. Predsednik Guaido in narodna skupščina sta edina demokratična predstavnika venezuelskega ljudstva, kar priznava mednarodna skupnost," je sporočil ameriški državni sekretar Mike Pompeo.

Ameriško finančno ministrstvo je stališče ZDA podkrepilo z obnovitvijo licence, ki kljub ameriškim sankcijam v poslovanju z Venezuelo dovoljuje določene transakcije z Guaidojem in njegovo narodno skupščino. Ministrstvo je ob tem poudarilo, da transakcije, ki vključujejo ustavodajno skupščino ali novi sklic narodne skupščine, niso avtorizirane.

Novi parlament so med drugim že zavrnile tudi Kolumbija, Brazilija in Urugvaj.

EU obžaluje mandat na podlagi nedemokratičnih volitev

Odzvala se je tudi Evropska unija, ki je izrazila obžalovanje, da je skupščina začela mandat na podlagi volitev, ki so bile nedemokratične. Decembrske volitve po mnenju Bruslja niso bile skladne z mednarodnimi standardi, zaradi načina njihove izvedbe, vključno z diskvalifikacijo opozicijskih voditeljev, jih EU ne priznava kot kredibilnih, njihov izid pa da ne predstavlja demokratične volje Venezuelcev.

"EU poziva venezuelske oblasti in voditelje, naj postavijo na prvo mesto interese Venezuelcev in stopijo skupaj ter začnejo tranzicijski proces, da bi prišli do mirne, vključujoče in vzdržne rešitve politične krize," so še sporočili iz urada visokega zunanjepolitičnega predstavnika Unije.

Z namenom vrnitve demokracije in izvedbe kredibilnih volitev bo EU ohranila sodelovanje z vsemi političnimi in civilnodružbenimi akterji, vključno z Guaidojem in drugimi leta 2015 izvoljenimi poslanci, so še dodali.

Skupščina pristojna za sklepanje pogodb s tujimi podjetji

Venezuelska sodišča so pred petimi leti narodni skupščini sicer res odvzele zakonodajne pristojnosti, a Madurova zmaga na (spornih) volitvah ni samo simbolična. Narodna skupščina je namreč ohranila pomembno vlogo, saj je edina institucija, ki lahko ratificira mednarodne pogodbe in podpisuje pogodbe s tujimi podjetji, piše BBC.

Mednje spadata tudi raziskovanje in črpanje nafte, glavnega energetskega vira v Venezueli. Maduro je na decembrskih volitvah s tem osvojil pomembno zmago, saj je ohranil podporo zaveznic Kube, Rusije in Irana. Ta naj bi po napovedih pomagal pri obnovi rafinerij, ki zaradi dotrajanosti niso zmožne več zadostiti niti domačih potreb po gorivu, poroča Al Džazira.

Zaradi revščine državo zapustila šestina prebivalstva

Venezuela se v zadnjih letih spopada s hudo gospodarsko in socialno krizo. Preliminarno poročilo ZN-jeve Gospodarske komisije za Latinsko Ameriko in Karibe (ECLEC) iz leta 2019 navaja, da se je venezuelsko gospodarstvo med letoma 2013 in 2019 skrčilo za dve tretjini. Zaradi izjemne hiperinflacije so se cene dobrin konec leta 2018 podvojile vsakih 19 dni, je poročal BBC.

Večina Venezuelcev se skozi mesec prebije le stežka, družine si ne morejo privoščiti zelenjave, sadja, mesa, jajc in rib, je poročal Deutsche Welle. Hudo primanjkuje tudi goriva in zdravil. Povprečen dnevni prihodek naj bi decembra lani znašal 0,72 dolarja oziroma 0,593 evra, je navajal Reuters.

Venezuelci na podeželju zaradi revščine znova gradijo preproste hiše iz zemlje in palic brez vodovoda in električne napeljave. Tudi sicer je dobava električne energije v državi slaba, izpadi elektrike so redni.

Zaradi humanitarne in politične krize je državo v zadnjih letih po navedbah Mednarodne organizacije za migracije zapustilo pet milijonov ljudi oziroma več kot šestina prebivalstva, kar predstavlja največje izseljevanje v moderni zgodovini Latinske Amerike.