Še pred enim letom sta neprofitna organizacija New Story, ki si prizadeva za odpravo revščine, in visokotehnološko podjetje ICON naznanila, da so s 3D-tiskalnikom uspešno natisnili prvo hišo in razvili tehnologijo, ki bi lahko izboljšala življenje družin brez domov po vsem svetu.

Da ne bo pomote, seveda to ni bil prvi objekt, izdelan s 3D-tiskalnikom. Njegova posebnost je v tem, da je ICON-u uspelo razviti takšen 3D-tiskalnik, ki lahko dela v nepredvidljivih okoliščinah, kot so omejeni vodni in električni viri ali delovna sila, hkrati pa ne proizvaja odpadnih snovi (zero-waste).

Hitra, poceni in kakovostna gradnja

Ob tem je zanimivo, da je tovrstni tiskalnik razmeroma hiter in cenovno dostopen, vsaj v primerjavi z do zdaj znano 3D-tehnologijo, ki zahteva svoj čas in seveda denar. New Story in ICON sta lani v Austinu v ameriški zvezni državi Teksas natisnila poskusno hišo v manj kot 48 urah.

"Ranljivejše skupine so navadno zadnje, ki imajo korist od tehnologije," pravi arhitekt Yves Béhar iz arhitekturnega biroja Fuseproject, ki je k projektu New Storyja in ICON-a pristopil z arhitekturnimi rešitvami, oblikovanimi v sodelovanju s tamkajšnjimi prebivalci.

Arhitekt dodaja, da so bili pri projektu soočeni s številnimi pomisleki, kot so: kako sploh izdelati 3D-tiskalnik, ki bo lahko poustvaril enak model hiše, ki bo hkrati trajnostno naravnan in vzdržen za življenje večgeneracijskih družin, in še, kako v ta koncept vpeljati navade domačinov, njihove tradicije in ga združiti s sodobno tehnologijo.

Odplačevanje brez obresti

Kot kaže, je organizaciji New Story, podjetju ICON in arhitekturnemu biroju fuseproject uspelo preseči pomisleke in zasnovati koncept novih in cenovno dostopnih domov, ki bodo zadostili potrebam več generacij tudi v prihodnje.

Zemljišča so v lasti kmetov in obrtnikov, pri čemer New Story financira postavitev objektov, denar dobijo s pomočjo donatorjev, družine pa posojilo vračajo brez obresti in hipoteke.

Hiša se lahko po potrebi nadgradi v nadstropje

Hiše, ki jih bodo začeli tiskati že letos poleti, prvi prebivalci pa se bodo vselili konec leta 2020, bodo narejene iz betona, pri čemer so oblikovali takšno statično rešitev, da je med dvema izbrizganima plastema vmesni, notranji, del ojačan s cikcakvzorcem betona, pri čemer bodo v praznine dodali armaturo in s tem preprečili lateralno premikanje zidov. Zaradi preproste strukture bodo za gradnjo enote potrebovali manj kot 24 ur.

Zasnova hiše je preprosta, etažna z možnostjo nadgraditve v nadstropje, če bi se družina, recimo, povečala z novimi družinskimi člani. Vsaka parcela bo velikosti 120 kvadratnih metrov, notranjost tipskega doma pa okoli 55 kvadratnih metrov. Družine, ki bodo živele v skupnosti, to so predvsem kmetje in obrtniki, večinoma tkalci izdelkov iz listov palme, so bile od samega začetka vpletene v projekt, predvsem tako, da so snovalcem opisale svoj način življenja in svoje potrebe.

Upoštevali kulturo prebivalcev bivanja na prostem

Hiše so zato v Fuseprojectu zasnovali tako, da je streha objekta nameščena nekoliko čez samo strukturo, iz dveh razlogov: prvi upošteva kulinarično kulturo domačinov,

vezano na zunanji prostor, kjer pripravljajo hrano, kuhajo in jedo, zato so arhitekti pod tem delom strehe zasnovali zunanjo kuhinjo.

Poleg tega, da je ta del stičišče za socializacijo, je hkrati idealno zavetje pred žgočim soncem in dežnimi nalivi. Parcele v velikosti 120 kvadratnih metrov so izbrane, da bodo lahko imeli prebivalci pred hišo tudi kokoši in vrtove.

Tehnologija bo objekte prilagodila tropskemu okolju tudi s premišljeno postavitvijo oken, vrat in odprtega prostora v notranjosti, ki bo omogočala naravno prezračevanje.

Beton bodo lahko tudi obarvali

V sami notranjosti hiše bodo določeni deli že pritrjeni na stene, kot so niše v kuhinji in kopalnici, sedišča, police in stopnice. Tiskanje zidov in strukturnih elementov bo hitro, saj bodo za eno hišo potrebovali 24 ur.

Notranjost in zunanjost objekta bosta ohranili vertikalno strukturo sledi 3D-tiskalnika, zato ni potrebe po pročelju in beljenju notranjih sten, pri čemer so arhitekti prebivalcem ponudili možnost, da v beton zmešajo barvo, s čimer lahko soustvarijo barvito in vibrantno sosesko.