Tožba je bila vložena na zveznem sodišču v Chicagu, kjer je tudi sedež podjetja Boeing. Foto: Reuters
Tožba je bila vložena na zveznem sodišču v Chicagu, kjer je tudi sedež podjetja Boeing. Foto: Reuters

To je prva tožba kakšnega izmed svojcev žrtev letalske nesreče, ki se je zgodila 10. marca in v kateri je umrlo 157 ljudi. Jackson Musoni je bil po rodu iz Ruande, tožbo pa so vložili trije njegovi otroci, ki imajo nizozemsko državljanstvo, a živijo v Belgiji.

Njegova družina v tožbi trdi, da je imelo letalo napačno zasnovan samodejni sistem nadzora letenja. Preiskovalci so v predhodnem poročilu o vzrokih nesreče zapisali, da je bil ta sistem aktiviran, še preden je letalo strmoglavilo.

Pri Boeingu tožbe niso želeli komentirati, piše Guardian. Predstavnik podjetja je dejal le: "Pri Boeingu še naprej sodelujemo z oblastmi. Takoj, ko bodo znane kakšne nove informacije, jih bomo proučili."

WTO glede državne pomoči Boeingu delno pritrdila EU-ju

ZDA niso v celoti sledile odločbi Svetovne trgovinske organizacije (WTO) iz leta 2012, da morajo prekiniti subvencioniranje Boeinga, je v četrtek odločil WTO. To pomeni delno zmago za podjetje Airbus in Evropsko unijo, ki sta ameriške oblasti obtožila nedovoljene državne pomoči Boeingu. A pri WTO-ju so dodali, da ne morejo v celoti trditi, da so subvencije za Boeing negativno vplivale na Airbusovo poslovanje. Gre sicer le za del spora med letalskima velikanoma, ki se vleče že od leta 2004.

Po nesreči letala v Etiopiji se je več kot 50 držav odločilo za prizemljitev Boeingovih letal 737 max. Pri podjetju so nato zagotovili, da so reprogramirali vso programsko opremo na omenjenih modelih letal. Marčevska nesreča letala družbe Ethiopian Airlines je bila sicer že druga nesreča tega tipa letala v petih mesecih. Oktobra lani je v Indoneziji strmoglavilo letalo nizkocenovnega prevoznika Lion Air, pri čemer je umrlo vseh 189 ljudi na krovu.

Modele letal 737 znova preizkušajo. Foto: Reuters
Modele letal 737 znova preizkušajo. Foto: Reuters

Pravni strokovnjaki so že takrat namignili, da bi se lahko za tožbo proti Boeingu na ameriških sodiščih odločilo več družin žrtev, tudi tistih, ki niso bili ameriški državljani. Odškodnine v ZDA so namreč običajno višje kot v drugih državah.

Pilota sta se borila za nadzor nad letalom

V javnost pa so prišli tudi izsledki preliminarne preiskave nesreče boeinga 737 max v Etiopiji, ki je pokazala, da se je sistem za samodejno preprečevanje izgube vzgona letala (MCAS) aktiviral tik pred strmoglavljenjem letala. Ugotovitve temeljijo na podatkih o poletu, ki jih beleži ena od črnih skrinjic. To je najtrdnejši znak doslej, da je sistem za samodejno preprečevanje izgube vzgona letala slabo deloval tako v etiopskem letalu kot letalu indonezijske družbe Lion Air.

Boeing je ob tem napovedal, da je pripravil posodobitev programske opreme za nadzor letenja pri letalih 737 max 8 in 9, zaradi katere naj bi prišlo do dveh hudih nesreč.

Preiskava lanske nesreče družbe Lion Air, v kateri je umrlo 189 ljudi, je pokazala, da sta se pilota borila za nadzor letala, ki je več kot 20-krat spustilo nos proti zemlji, pilota pa sta ga popravljala nazaj in vmes brskala po priročniku letenja z 737 max 8, ker nista vedela, kaj se dogaja.

Poseben program v letalu je dobival napačne informacije od senzorja o tem, kam je usmerjen prednji del letala. Računalnik je dobil informacijo, da letijo pokonci, in presodil, da lahko pride do izgube vzgona in strmoglavljenja, zato je nos letala nemudoma obrnil navzdol.