Veleposlaniki držav članic Varnostnega sveta, ki je zaradi vojne v Ukrajini močno razdeljen, so resolucijo sprejeli soglasno in z njo omogočili uvedbo sankcij proti odgovornim za ogrožanje miru in stabilnosti v najrevnejši državi na svetu.

Ameriška veleposlanica Linda Thomas Greenfield je po glasovanju povedala, da je svet poslal jasno sporočilo vsem, ki imajo Haiti za talca, da jih ne bodo mirno opazovali, ko uničujejo to državo.

Predlog resolucije so pripravile ZDA in Mehika, to sta državi, ki imata tudi največ težav s krizami na Haitiju, ker sprejemata številne begunce. Varnostni svet zdaj pripravlja še drugo resolucijo, ki bo omogočila razdeljevanje humanitarne pomoči z avtorizacijo mednarodne varnostne misije zunaj ZN-a.

Naslednja resolucija, za katero še ni znano, kdaj bi lahko bila sprejeta, naj bi ustanovila mednarodno misijo. Ni še znano, kdo jo bo vodil, čeprav bodo to iz ozadja zanesljivo počele ZDA.

Glede na dokument, ki ga je pridobil Reuters, je generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres predlagal napotitev enot za hitro odzivanje, ki bi pomagale policiji v boju proti tolpam. ZN je leta 2003 na otok poslal mirovne sile po odstranitvi nekdanjega predsednika Jean-Bertrand Aristida. Mirovne sile so leta 2017 nadomestile policijske enote ZN-a, ki pa so iz države odšle dve leti pozneje.

Trenutna haitijska vlada je na začetku meseca svet pozvala, naj na Haiti pošlje mednarodne vojaške sile, da ustavijo humanitarno krizo nasilje tolp, ki se spopadajo z vladnimi silami in ovirajo razdeljevanje humanitarne pomoči.

Rusija opozarja, da so potrebne dolgoročne rešitve za težave, kot sta lakota in neenakost, vendar brez diktatov od zunaj, ameriški analitiki pa menijo, da položaja na terenu brez oboroženega posredovanja iz tujine na kratki rok ne bo mogoče urediti.

Tolpe blokirale pristanišče

Prva tarča sankcij je najvplivnejši kriminalec v državi in nekdanji policist Jimmy Cherizier, znan tudi pod vzdevkom "Raženj", ki vodi zavezništvo tolp pod imenom "Družina in zavezniki G9".

Cherizier se predstavlja kot revolucionarni voditelj, ki se bori proti neenakosti in elitam. "Borimo se za drugačno družbo in drugačen Haiti, ki ne bo samo za pet odstotkov tistih z vsem bogastvom, ampak bo lahko vsakdo imel hrano in čisto vodo, dostojno domovanje. Drugačen Haiti, ki nam ga ne bo treba zapuščati," je dejal lani v pogovoru za Al Džaziro.

Prejšnji mesec so tolpe G9 pod vodstvom Cheriziera onemogočale dostop do pristanišča v prestolnici Port-au-Prince v znak protesta proti vladi in njeni napovedi ukinitve subvencij za gorivo.

Od takrat so zaloge nafte in bencina v državi skoraj pošle, medtem ko se Haitijci spopadajo tudi s pomanjkanjem pitne vode, kar je privedlo do izbruha kolere.

Haiti se konstantno spopada z nemiri, predvsem po umoru zadnjega demokratično izvoljenega predsednika države Jovenela Moiseja januarja 2020. Oblast je potem prevzel premier Ariel Henry, ki se prav tako sooča s protesti zaradi korupcije.

Henry je septembra prebivalce Haitija obvestil, da ne bodo več deležni subvencij za gorivo, in cene so se podvojile, ljudje pa so šli na ulice. Tolpe so se postavile v vlogo neke vrste "Robina Hooda", vendar pa z zaporo pristanišča razmere le poslabšujejo.