Generalni inšpektor ministrstva za domovinsko varnost ZDA, ki je pristojen tudi za tajno službo, je odkril, da so bila sporočila izbrisana kot del programa zamenjave elektronskih naprav. Ta program se je sicer aktiviral, ko je revizija zahtevala podatke o elektronskih komunikacijah v času napada na kongres, ko je bil na oblasti Donald Trump, ki je že naznanil novo kandidaturo.
Revizorji urada generalnega inšpektorja so pri zahtevi za predajo informacij vseskozi dobivali odgovor, da podatkov ne morejo dobiti, dokler vsega prej ne pregledajo pravniki ministrstva za domovinsko varnost.
Na obtožbe o brisanju podatkov je tajna služba odgovorila s kratko izjavo: "Namigovanje, da je tajna služba namerno in s slabim namenom izbrisala sporočila po prošnji za njihovo izročitev, so napačna. Tajna služba v polnosti sodeluje z uradom generalnega inšpektorja".
Novica odmeva med kritiki Trumpa
Tajnica nekdanjega šefa kabineta Bele hiše Marka Meadowsa Cassidy Hutchinson je nedavno na javnem zaslišanju pred odborom za preiskavo napada na kongres zatrdila, da ji je agent tajne službe Tony Ornato med drugim dejal, da se je takratni ameriški predsednik Donald Trump želel udeležiti napada na kongres in naj bi napadel agenta tajne službe, ki ga ni želel peljati tja.
Tajna služba je tovrsten potek dogodkov zanikala.
Bolton: Trump je z napadom na kongres hotel pridobiti čas
Ob tem je zgovorna tudi izjava nekdanjega ameriškega svetovalca za nacionalno varnost Johna Boltona, ki je pred dnevi za CNN priznal, da je sam sicer pomagal pri načrtovanju državnih udarov v drugih državah, da pa napad na zvezni kongres v Washingtonu 6. januarja lani ni bil poskus državnega udara.
"Kot nekdo, ki je pomagal pri načrtovanju državnih udarov, ne tukaj, ampak drugje, to zahteva veliko dela," je dejal, a hkrati potrdil, da je Trump vendarle sprožil napad na Kapitol, toda ne zato, da bi zrušil ustavo, temveč zato, da bi pridobil več časa in poskusil vplivati na rezultat volitev.
Bolton je v času treh republikanskih vlad, začenši z vlado Ronalda Reagana v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, deloval zlasti v pravosodnem in zunanjem ministrstvu. V času vladavine Georgea Busha mlajšega pa je bil veleposlanik ZDA pri Združenih narodih.
Neomajno se je zavzemal za ameriško invazijo na Irak ter podpiral ideje o vojaških napadih na Iran in Severno Korejo. Zaradi intervencionističnega pristopa k zunanji politiki je bil večkrat v sporu s Trumpom, ki ga je nato leta 2019 odpustil.
Njegove pripombe o napadu na zvezni kongres 6. januarja prihajajo v času, ko si odbor za preiskavo prizadeva ugotoviti, kakšno vlogo so igrali Trump in njegovi sodelavci pri načrtovanju ali spodbujanju nasilnega upora, v katerem je umrlo najmanj pet ljudi, 140 policistov pa je bilo ranjenih.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje