Banka je sporočila, da je namen posojil Kitajski podpora tržnim in fiskalnim reformam za spodbudo razvoja zasebnega sektorja, spodbujanje bolj zelene gospodarske rasti z zmanjšanjem onesnaževanja in ogljikovih izpustov, pa tudi povečanje dostopa do zdravstvenih in socialnih storitev za kitajske državljane.

Po poročanju Al Džazire je ameriški finančni minister Steven Mnuchin dejal, da je predstavnik ministrstva v upravi banke nasprotoval načrtu. Minister je še dodal, da želi, da banka Kitajsko postopoma umakne s svojih programov za posojila državam z nizkimi in srednjimi prihodki.

ZDA sicer imajo pravico preprečiti pomembne odločitve uprave Svetovne banke, kot je povečanje kapitala ali imenovanje vodstva, a tokratni načrt posojil Kitajski ni zahteval formalnega glasovanja.

Uprava Svetovne banke je sicer "izrazila široko podporo" za njeno udeležbo v kitajskih strukturnih in okoljskih reformah.

V fiskalnem letu 2019 je Svetovna banka Kitajski posodila 1,3 milijarde dolarjev, medtem ko ji je v fiskalnem letu 2017 posodila 2,4 milijarde.

Banka je še sporočila, da je Peking zaprosil za nadaljnje financiranje Mednarodne banke za obnovo in razvoj, ki je del Svetovne banke, in sicer z namenom "platforme za reforme, gradnjo institucij in prenosom znanja".

Novi načrt predvideva "postopno manjšanje" posojanja glede na preteklo petletno povprečje 1,8 milijarde dolarjev na leto.

A manjšanje posojanja ni dovolj hitro za Mnuchina, ki trdi, da je Kitajska prebogata za takšno mednarodno pomoč, saj sama posoja na stotine milijard dolarjev revnim državam v okviru svojih infrastrukturnih projektov.

Kongresniki opozarjajo na kršitve človekovih pravic

Ameriški kongresniki so ob tem izrazili zaskrbljenost, da bo denar ameriških davkoplačevalcev v obliki posojila Svetovne banke omogočal kršitve človekovih pravic na Kitajskem in nepošteno gospodarsko tekmovanje z ZDA.

"Svetovna banka, ki uporablja denar ameriških davkoplačevalcev, ne bi smela posojati bogatim državam, ki kršijo človekove pravice svojih državljanov in skušajo vladati šibkejšim državam bodisi vojaško bodisi gospodarsko," je dejal predsednik senatnega odbora za finance Charles Grassley, pri čemer je mislil na Kitajsko.

Omenil je domnevne kršitve človekovih pravic v Sinkiangu, povezane s centri za pridržanje muslimanske manjšine Ujgurov.

Republikanski kongresnik Anthony Gonzalez, ki je predlagal zakon, ki bi omejil sredstva Svetovne banke za Kitajsko, pa je dejal: "Zame je tudi en dolar preveč, da bi ga naši davkoplačevalci prispevali Kitajski".