Noboa, trenutni predsednik in sin enega najbogatejših Ekvadorcev, po skoraj 90 odstotkov preštetih glasov vodi s 44,4 odstotka glasov. Gonzalez, varovanka nekdanjega predsednika Rafaela Corree, pa je osvojila 43,9 odstotka glasov.

Po volitvah je Gonzalez svojim privržencem v Quitu povedala, da so dosegli veliko zmago, češ da so izsilili "statistično neodločen izid".

"Zmagali smo. Danes je Ekvador zmagal, država je zmagala in mi bomo še močnejši, saj se bomo še naprej dvigali. Mi smo veliki zmagovalci. Soočili smo se s predsedniškim kandidatom, ki je za kampanjo uporabljal državna sredstva," je še dodala.

Nove predsedniške volitve v Ekvadorju so potekale po manj kot 16 mesecih. Noboa je bil namreč izvoljen oktobra 2023 in je takrat postal najmlajši predsednik v zgodovini. Ko je prevzel položaj, je bilo že jasno, da se bo njegov mandat končal predčasno, saj naj bi zgolj končal mandat nekdanjega predsednika Guillerma Lassa. Ta je maja 2023 razpustil parlament in pozval k razpisu volitev.

Številne javnomnenjske raziskave so pred volitvami napovedovale, da ne Noboa ne Gonzalez ne bosta zbrala dovolj glasov za zmago v prvem krogu. Analitiki so volitve označili tudi kot referendum o gospodarstvu v državi in o ostrem ukrepanju Noboe proti nasilju, ki je povezano s kriminalnimi tolpami in preprodajo mamil.

Noboa je med volivci večinoma deležen odobravanja zaradi ukrepov proti tolpam, ki jih številni Ekvadorci obtožujejo, da so nekoč mirno državo spremenile v nevarno. Rekordna stopnja umorov v državi, ki je leta 2023 znašala 47 umorov na 100.000 prebivalcev, se je lani znižala na 38, a je bil Noboa deležen tudi kritik zaradi domnevnih zlorab v času dolgotrajnih izrednih razmer.