Trump se je v nedeljo zvečer znova pritožil glede velikega trgovinskega primanjkljaja ZDA z EU-jem in dejal, da bi Evropa morala uvažati več ameriških avtomobilov in kmetijskih proizvodov. Trump je opozoril, da se bo uvedba carin "zagotovo zgodila", vendar ni napovedal, kdaj, le da bo to "zelo kmalu". "Carine za Evropsko unijo bomo uvedli, ker so nas resnično izkoristili. Ne kupujejo naših avtomobilov, ne kupujejo naših kmetijskih proizvodov. Ne vzamejo skoraj ničesar od nas, mi pa od njih vzamemo vse," se je pridušal Trump.

Kallas: Mi potrebujemo Ameriko in Amerika potrebuje nas

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Kaja Kallas je v odzivu na njegovo napoved dejala, da v trgovinski vojni ni zmagovalcev. Če bi jo začele ZDA in Evropa, bi se ob tem "Kitajski ob strani smejalo". "Smo zelo povezani. Mi potrebujemo Ameriko in Amerika potrebuje nas," je dejala pred neuradnim srečanjem voditeljev EU-ja v Bruslju.

Nemški kancler Olaf Scholz je dejal, da bo EU odgovoril s protiukrepi, če bodo ZDA uvedle dodatne carine na blago iz EU-ja. "Tako ZDA kot Evropa imajo koristi od izmenjave blaga in storitev," je dejal Scholz in opozoril, da bi carine imele negativne posledice za obe strani.
"Kot močno gospodarsko območje lahko sami organiziramo stvari in se lahko tudi odzovemo s carinsko politiko," je še menil. "To je tisto, kar moramo storiti in bomo storili, vendar bi morala biti perspektiva in cilj, da nadaljujemo na način, ki temelji na sodelovanju," je prepričan nemški kancler.

Vodja konservativne opozicije in kandidat za novega kanclerja Friedrich Merz je ob tem dejal, da bo "tudi Trump zdaj spoznal, da carin, ki jih uvaja, ne bo treba plačati tistim, ki uvažajo v Ameriko. Namesto tega jih bodo morali plačati potrošniki v Ameriki". Dejal je, da bi carine lahko spodbudile inflacijo v ZDA.

Če bo Trump uresničil svojo grožnjo, mora EU pokazati svojo moč, je odločen francoski predsednik Emmanuel Macron. "Če bomo napadeni v smislu trgovine, se bo morala Evropa kot prava sila postaviti zase in se odzvati," je še dejal novinarjem ob prihodu.

Golob: Moramo biti pripravljeni

Slovenski premier Robert Golob medtem ni želel špekulirati o morebitni uvedbi ameriških carin na uvoz iz EU-ja, je pa treba po njegovem mnenju biti pripravljen na to. "Edini možen odgovor je enoten odgovor s strani Evropske unije. Tako da Slovenija bo seveda podpirala skupne rešitve," je odgovoril na vprašanje, ali se tudi Slovenija pripravlja na morebitno uvedbo ameriških carin.

Poljski premier Donald Tusk pa je trgovinske vojne označil za "nepotrebne in neumne". "Storiti moramo vse, da se izognemo tem popolnoma nepotrebnim in neumnim carinskim zidom ali trgovinskim vojnam," je dejal Tusk, čigar država trenutno predseduje EU.

Finski premier Petteri Orpo je pred neformalnim srečanjem voditeljev EU-ja v Bruslju dejal, da bi se morala Evropa s Trumpom glede trgovine pogajati.

Guverner francoske centralne banke Francois Villeroy de Galhau je dejal, da bodo carine, ki jih uvaja Trump, "povečale gospodarsko negotovost". Villeroy, ki je tudi oblikovalec politike Evropske centralne banke, je dejal, da so Trumpove carine "zelo brutalne" in da bodo prizadele predvsem avtomobilski sektor.

Villeroy ni izključil morebitnih povračilnih ukrepov, vendar je pozval k previdnosti.

Gediminas Šimkus iz Evropske centralne banke pa je opozoril, da carine niso dobra novica za gospodarstvo in inflacijo, vendar ni želel špekulirati o njihovem vplivu.

V Bruslju so že v nedeljo opozorili, da se bo Unija, če bo ameriški predsednik uresničil svojo grožnjo, "odločno odzvala proti vsakemu trgovinskemu partnerju, ki nepošteno ali samovoljno uvede carine na blago EU-ja", poročajo tuje tiskovne agencije.

Trump razmišlja tudi o carinah za Združeno kraljestvo

Združene države imajo z Evropsko unijo trgovinski primanjkljaj, kar pomeni, da iz evropskih držav več uvažajo, kot jim prodajajo. Ta je lani znašal 213 milijard dolarjev, kar je Trump označil za "grozoto". Med največjimi evropskimi izvozniki v Ameriko so farmacevtski izdelki, avtomobili in stroji. Združene države pa v Evropo prodajajo nafto, plin in finančne storitve.

Ameriške carine bodo na različne države vplivale na različne načine. Irska je daleč najbolj odvisna od ameriškega trga – skoraj polovica njenega izvoza zunaj EU-ja je namenjena v ZDA. Iz ZDA veliko uvažata tudi Nizozemska in Nemčija.

Trump v nedeljo obenem ni izključil uvedbe carin na blago iz Združenega kraljestva, ker da je država "prestopila mejo", vendar pa je po njegovem mnenju razmere mogoče urediti tudi na drugačen način, poroča britanski Guardian. "Predsednik vlade Starmer je bil zelo prijazen, zelo dobro se razumeva, videli bomo, ali lahko uravnotežimo svoj proračun ali ne," je še dejal.

Združeno kraljestvo nima tako velikega trgovinskega primanjkljaja z ZDA, lani je imelo celo presežek, kar britansko vlado navdaja z upanjem, da jim bo Trump s carinami prizanesel, poroča BBC.

Kitajska, Kanada in Mehika napovedujejo povračilne ukrepe

Trump, ki se je v nedeljo zvečer po koncu tedna na Floridi vrnil v Washington, je sporočil, da bo s Kanado in Mehiko začel pogovore o višjih carinah na uvoz iz teh dveh držav, ki jih je uvedel konec tedna. Uvoz iz Kanade in Mehike, s katerima imajo ZDA prostotrgovinski sporazum, bo po novem ocarinjen po 25-odstotni stopnji.

Kanada bo uvedla podobne carine na ameriški uvoz, protiukrepe bo sprejel tudi Peking, ki napoveduje tožbo pri WTO-ju za zaščito svojih interesov. Mehika bo v ponedeljek objavila podrobnosti o načrtovanih povračilnih ukrepih.

Trump je še dejal, da bodo Američani zaradi 25-odstotnih carin morda občutili gospodarsko "bolečino", vendar bo ta "vredna cene", ki jo bodo plačali, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Morda nas bo kratkoročno malo bolelo, a ljudje to razumejo. Dolgoročno gledano so bile ZDA ogoljufane od praktično vseh držav na svetu," je dejal.