"Dosegli smo politični dogovor o začetku sproščanja sankcij proti Siriji. To bi lahko spodbudilo sirsko gospodarstvo in državi pomagalo, da se znova postavi na noge. Cilj je, da gremo hitro, vendar pa smo pripravljeni tudi obrniti proces, če se bo položaj poslabšal," je po zasedanju zunanjih ministrov v Bruslju povedala Kallas.

Začeti nameravajo s sektorskimi sankcijami, ki najbolj ovirajo okrevanje države, je pojasnila. Kot primer je navedla energetski sektor, več podrobnosti pa ni podala.

Visoka zunanjepolitična predstavnica je poudarila še, da so danes ministri dosegli politični dogovor, je pa treba rešiti še nekaj tehničnih vprašanj. Izrazila je upanje, da bo to možno v nekaj tednih.

Francoski zunanji minister Jean-Noël Barrot je pred tem dejal, da bodo ministri podprli začasno ali trajno odpravo nekaterih sankcij, ki veljajo za energetski in prometni sektor ter finančne institucije, ki so "ključne za finančno stabilizacijo države".

Sorodna novica Po padcu Al Asada se EU nagiba k omilitvi sankcij, katerih žrtev so predvsem prebivalci Sirije

Sirski zunanji minister Asad Hasan Al Šibani je pozdravil odločitev Evropske unije, da odpravi sankcije proti Siriji, in jo v sporočilu na družbenem omrežju X označil za "pozitiven korak".

EU je sankcije proti Siriji uvedel kot odziv na nasilno zatiranje nasprotnikov režima zdaj že nekdanjega predsednika Bašarja Al Asada leta 2011. Sankcije so bile med drugim usmerjene proti različnim gospodarskim sektorjem, od katerih je imel koristi Asadov krog tesnih sodelavcev.

Decembra lani so uporniki pod vodstvom islamistov sprožili nepričakovano ofenzivo proti sirski vojski in strmoglavili Asada. Prehodne sirske oblasti, ki so vodenje države prevzele po padcu Asadovega režima, si prizadevajo za odpravo sankcij in tuje naložbe, ki bi pomagale pri gospodarskem okrevanju države.

Slovenija podpira miren političen prehod

Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je dejala, da glede na nove razmere Slovenija podpira postopno odpravo dela sankcij proti Siriji z ustreznimi varovali v primeru poslabšanja razmer ter poziva k neprekinjeni dostavi humanitarne pomoči. Slovenija še poudarja pomen mirnega in vključujočega političnega prehoda v skladu s ključnimi načeli resolucije Varnostnega sveta ZN-a 2254, zaščite civilistov, zagotavljanja neodvisnosti in ozemeljske celovitosti države.

V okviru razprave o dogajanju na Bližnjem vzhodu bodo zunanji ministri govorili tudi o nedavno uveljavljeni prekinitvi ognja med izraelsko vojsko in palestinskim islamističnim gibanjem Hamas v palestinski Gazi, pa tudi o krhkem premirju na jugu Libanona.

"To je prvi korak, tako da moramo delati za bolj trajen mir," je Kallas povedala glede prekinitve ognja v Gazi. Dodala je, da je EU pripravljen na mejni prehod Rafa med Egiptom in Gazo znova namestiti svojo misijo, da bi okrepili dobavo humanitarne pomoči v palestinsko enklavo.

Glede izjav predsednika ZDA Donalda Trumpa o "očiščenju" Gaze oziroma premestitvi Palestincev iz Gaze v Jordanijo in Egipt pa je dejala zgolj, da EU še naprej podpira rešitev dveh držav na Bližnjem vzhodu. Obenem podpira varnost Izraela in pravice Palestincev, je poudarila.